Zanima me če imate kakšne statistične podatke o primerih raka v SLO zadnjih 10 let in tudi o ozdravitvah. Predvsem me zanima rak na dojki, limfom -in sicer ločeno NHL in hodginov, rak črevesja. Ali ste že kdaj kaj podobnega objavili, ker nisem brala starejših poročil ?

Draga radovedna!

Žal niste navedli, čemu bi te podatke potrebovali. Ker pa je tema zelo »vroča«, menim, da je napočil čas, da jo podrobno obdelamo na teh straneh.

V šestem poglavju predavanja Epidemiologija, mag. Ivan ERŽEN, spec. epidemiolog, ZZV Celje, razpravlja o epidemiologiji raka ter obdelavi statističnih podatkov te bolezni pri nas. To predavanje najdete na strani:

Podatki o obolelih za rakom se torej od leta 1950 zbirajo v Registru raka za Slovenijo pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani. To je posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o številu novih primerov raka (incidenca) in o preživetju rakovih bolnikov. Je ena prvih tovrstnih služb v Evropi. Pred letom 1950 so delovali registri raka le v Hamburgu, na Danskem, v Veliki Britaniji, v Belgiji in v ZSSR.

Več o Registru raka za Slovenijo, o tem, kdo in kako ga uporablja, pa preberite tukaj:

Prijavljanje raka je od vsega začetka v Sloveniji obvezno, pravno urejeno. Podatke o novih primerih raka dobiva Register s pomočjo posebnih prijavnic iz vseh bolnišnic v Sloveniji.

Na število novih primerov raka v Sloveniji oz. v njenih občinah vpliva starostna struktura prebivalcev ter navzočnost bolj ali manj znanih dejavnikov tveganja na eni in zaščitnih dejavnikov na drugi strani. Ti dejavniki namreč delujejo na posameznika skozi vse življenje. Škodljivosti se z leti kopičijo, in tako za večino rakov zbolevajo ljudje, ki so dočakali razmeroma visoko starost. V letih 1978-1987 je bilo kar 51% zbolelih starejših od 65 let.

Dognano je, da je zbolevnost za določenimi raki povsod po svetu povezana z družbenogospodarsko razvitostjo opazovane populacije. Želodčni rak, raki požiralnika, ust, žrela, grla, materničnega vratu, vse bolj pa tudi pljučni rak so povezani z nižjim socialno ekonomskim položajem, raki dojk in debelega črevesa pa z višjim.

Glede incidence posameznih rakov je Slovenija med evropskimi območji uvrščena zelo različno. (Več preberite v predavanju dr. Eržena.)

Najpomembnejše skupine rakov v Sloveniji

PLJUČA

Pljučni rak je bil v letih 1978-87 z 22 % na prvem mestu pri moških. Šestkrat manj ga je bilo pri ženskah, pri njih je bil ta rak s 4 % na devetem mestu. Incidenca je pri obeh spolih naraščala od leta 1950, v opazovanem obdobju pri ženskah bolj strmo (povprečno 3 % letno) kot pri moških (povprečno 1,4 % letno). pri moških je pljučni rak v letu 1968 s prvega mesta spodrinil želodčnega, pri ženskah pa v letu 1974 z osmega rak žolčnika.

Najpomembnejši dejavnik tveganja zbolevanja je kajenje, ki mu pripisujejo 80-90 % vseh primerov te bolezni pri moških in 60-80 % primerov pri ženskah. Kadilci imajo v povprečju približno 10-krat večjo verjetnost, da bodo zboleli za tem rakom. To relativno tveganje pa je večje pri dolgotrajnem, hudem kajenju in slabi kakovosti cigaret, zmanjšuje pa se pri tistih, ki so kajenje opustili. Tudi nekadilci so po novejših dognanjih v nevarnosti, če so izpostavljeni tobačnemu dimu v okolju. Tveganje pa je bistveno manjše kot pri kadilcih. Nevarnost zbolevanja povečujejo tudi kancerogeni na delovnih mestih: azbest, talk, premogov katran in saje, arzen in njegove spojine, šestvalentni krom, niklove spojine, gorčični plin, biklorometileter in klorometileter, radon ter nekateri proizvodni postopki, kjer zadevni kancerogeni še niso odkriti.

Delež pljučnih rakov, ki bi jih lahko pripisali poklicni ogroženosti, je odvisen tudi od kadilskih navad delavcev. Dognano je, da se npr. pri azbestu ob sočasnem kajenju tveganje pomnožuje, in ne sešteje. Poklicni kancerogeni sami pa prispevajo manj kot 10 % vseh primerov. Dodatno tveganje zaradi onesnaženosti zunanjega ozračja je po dosedanjih dognanjih majhno. Tej onesnaženosti sami za zdaj pripisujejo največ 1 % vseh pljučnih rakov. Povsod pa so pozorni na onesnaženost bivalnega okolja z radonom in njegovimi potomci.

Za preprečevanje zbolevanja je najpomembnejša vzgoja proti kajenju, podprta z ustreznimi zakonskimi predpisi. Pomembni so tudi ustrezni predpisi za varstvo pri delu in zaščitna prehrana, bogata s svežim sadjem in zelenjavo. Ob onesnaženosti bivalnih prostorov z radonom je potrebno redno prezračevanje, včasih pa celo sanacija starih stanovanjskih hiš.

ŽELODEC

Želodčni rak je bil v letih 1978-87 na drugem mestu pri moških (12 % vseh rakov) in tretjem pri ženskah (9 % vseh rakov). Razmerje med spoloma je bilo 3:2. Incidenca je upadala pri moških že od leta 1958, v obravnavanem obdobju pa za 3,8 % povprečno letno. Pri ženskah je upadala od leta 1962, v letih 1978-87 za povprečno 2 % letno.

Največ primerov pri moških je bilo registriranih v starostni skupini 70-74 let, pri ženskah pa 75-79 let. Incidenca na 100000 je bila pri obeh spolih najvišja v najstarejših skupinah.

Med znane dejavnike tveganja sodi v prvi vrsti biološko nepolnovredna prehrana, ki ne vsebuje dovolj zaščitnih snovi, predvsem premalo svežega sadja in zelenjave. Nekateri omenjajo kot nevarne še doma prekajeno meso in preveč slane jedi. Večjo verjetnost zbolevanja imajo tudi bolniki, ki so jim pred 10 ali več leti zaradi želodčne razjede odstranili del želodca.

Za preprečevanje zbolevanja priporočajo predvsem prehrano, bogato s svežim sadjem in zelenjavo. Tisti, ki so bili pred več kot 10 leti operirani na želodcu, naj hodijo na redne gastroskopske preglede.

USTA, ŽRELO IN GRLO

Ti raki so bili v letih 1978-87 z 10-odstotnim deležem na tretjem mestu pri moških. Pri ženskah so bili 10-krat manj pogosti. Incidenca je pri moških strmo naraščala že od leta 1950, v letih 1978-87 pa za povprečno 3,2 % letno. Pri ženskah je naraščala za povprečno 2 % letno. Zaradi strme rasti so se ti raki pri moških leta 1987 uvrstili na 2. mesto in tako spodrinili želodčnega.

Največ primerov je bilo registriranih pri moških med 50. in 54. letom, pri ženskah pa med 55. in 59. letom starosti. Incidenca na 100000 je bila pri obeh spolih najvišja v starosti 60 do 64 let.

Najpomembnejša dejavnika tveganja sta kajenje in pretirano pitje alkoholnih pijač skupaj. V kombinaciji se škodljivi učinki obeh razvad množe, in ne le seštevajo. Tako pripisujejo kajenju in pretiranemu pitju kar 60-85 % teh rakov. Le rak glasilk je zgolj »kadilski rak”. Tveganje povečuje tudi biološko nepolnovredna prehrana. Posamezni delavci so na delovnem mestu lahko izpostavljeni še nekaterim kemičnim kancerogenom (katran, bitumen, azbest), npr. krovci ali delavci pri asfaltiranju cest in pri izdelavi izolacijskih materialov.

Za preprečevanje zbolevanja priporočajo predvsem ustrezno vzgojo in zakonske ukrepe proti kajenju in pretiranemu pitju alkoholnih pijač, ogroženim delavcem pa nadzor in ustrezno zaščito pri delu.

PROSTATA

Rak prostate je bil v letih 1978-87 z 8 % na četrtem mestu med vsemi raki pri moških. Incidenca je zmerno naraščala, za povprečno 1,2 % letno.

Ta rak je predvsem bolezen starejših in starih moških. Največ primerov je bilo registriranih v starosti 75-79 let, incidenca na 100000 je s staranjem naraščala.

Dejavniki tveganja so slabo raziskani. Omenjajo vpliv spolnih hormonov, nepravilno prehrano s preveč maščobami, včasih čezmerno, drugič pa premajhno spolno aktivnost.

Posebnih priporočil za preprečevanje, razen uravnotežene, biološko polnovredne prehrane, še ni.

DOJKA

Podobno kot v ZDA, zahodni in srednji Evropi je bil tudi v Sloveniji rak dojk v letih 1978-87 na prvem mestu med raki pri ženskah (21 % vseh rakov). Pri moških je ta bolezen 100 krat redkejša. Povprečna letna rast incidence pri ženskah je bila v tem obdobju med najstrmejšimi (3,1 % letno). Pri ženskah je želodčnega raka s prvega mesta spodrinil že leta 1969.

Največ primerov je bilo registriranih v starostni skupini 55-59 let, incidenca na 100000 pa je bila najvišja v starosti 60-64 let.

V večji meri zbolevajo ženske, ki so dobile prvo menstruacijo zelo mlade, tiste, ki so jo pozno izgubile, in tiste, ki niso nikoli rodile ali so bile ob prvem porodu stare več kot 35 let. Verjetnost zbolevanja po 50. letu starosti zmanjšujeta dojenje in število porodov. Debelost pa jo najbrž povečuje. Vloga posameznih sestavin prehrane (maščob, beljakovin, alkohola) še ni dovolj jasna. Prav tako ne vloga hormonskih tablet za preprečevanje zanositve: po vsej verjetnosti večajo tveganje zbolevanja samo do 45. leta starosti pri ženskah, ki so jih jemale več kot 4 leta pred prvim porodom ali pa zdržema več kot 10 let. Tveganje zvišujejo tudi nekatere oblike benignih sprememb na dojkah in družinska obremenitev. Še vedno raziskujejo možno nevarnost hormonskega zdravljenja menopavzalnih težav. Rezultati dosedanjih raziskav niso enotni; če so že ugotovili večje relativno tveganje, je bilo majhno.

V splošnem relativno tveganje zaradi naštetih nevarnostnih dejavnikov ni veliko in redko preseže vrednost 3. Dognanim dejavnikom po nekaterih ocenah lahko pripišemo največ tretjino vseh rakov dojk. Kljub velikemu številu raziskav s tega področja vzroki za veliki delež te bolezni še vedno niso pojasnjeni. Še manj vemo o nastanku te bolezni pri moških.

Za preprečevanje zbolevanja ženskam za zdaj priporočajo le večjo telesno aktivnost (zlasti mladim dekletom), uravnoteženo prehrano in vzdrževanje normalne telesne teže.

Zaradi majhnih možnosti preprečevanja ima večji pomen zgodnje odkrivanje. Ženske naj si po navodilih redno vsak mesec pregledujejo dojki. V področjih, kjer je zbolevnost visoka, pa naj bi bili za vse ženske, starejše od 50 let, organizirani redni rentgenski pregledi dojk (mamografija) v razmiku dveh let.

MATERNIČNI VRAT

Rak materničnega vratu je bil s 6 % v letih 1978-87 na petem mestu. Incidenca je upadala od leta 1963 do leta 1979. V opazovanem obdobju pa je bil povprečni letni dvig 0,8 %.

Največ primerov je bilo registriranih v starosti 55-59 let, incidenca na 100000 je bila najvišja v starostni skupini 60-64 let.

Verjetnost zbolevanja narašča, čim mlajša je ženska ob prvem spolnem odnosu in čim več spolnih partnerjev ima sama ali njeni partnerji. Domnevajo, da gre za neko obliko spolne bolezni, čeprav povzročitelj še ni dokazan. Preučujejo viruse, predvsem nekatere tipe virusa papiloma. Neodvisno od tega pa verjetno povečujeta nevarnost zbolevanja kajenje in številnost porodov. Sum, da neodvisno škodujejo tudi tablete proti zanositvi, še ni potrjen.

Za preprečevanje zbolevanja priporočajo, naj dekleta ne pričnejo s spolnim življenjem premlade, naj ne menjavajo spolnih partnerjev in naj ustrezno načrtujejo družino. Pred to boleznijo morda varujeta kondom, ki ga priporočajo tudi za preprečevanje širjenja AIDS-a in diafragma. Pomembna je še vzgoja proti kajenju in o spolni higieni.

Izredno velik pomen ima zgodnje odkrivanje predstopnje tega raka z rednim pregledovanjem celic v brisa materničnega vratu in ustrezno zdravljenje. Zato priporočajo ženskam, naj hodijo v ta namen na redne preglede h ginekologu vsaj vsaka tri leta potem, ko sta bila dva zaporedna brisa negativna. Bolezen namreč upada le tam, kjer je jemanje brisov vključeno v ginekološki pregled, najbolj pa v deželah, kjer je organizirano sistematično pregledovanje vseh žensk določene starosti s to preiskavo in ustrezno zdravljenje ugotovljenih bolezenskih sprememb.

TELO MATERNICE

Rak materničnega telesa je bil s 7-odstotnim deležem v letih 1978-87 na četrtem mestu med raki pri ženskah. Incidenca je zmerno naraščala, za povprečno 2,4 % letno.

Največ primerov je bilo registriranih v starosti 55-59 let. Incidenca na 100000 je bila najvišja v starostni skupini 60-64 let.

Ženske, ki v večji meri zbolevajo za tem rakom, so večinoma debele, so pozno izgubile menstruacijo in niso nikoli rodile. Nevarnost povečuje uporaba ženskih spolnih hormonov (estrogenov) za lajšanje težav v meni, zmanjšuje pa jo uporaba hormonskih tablet za preprečevanje zanositve.

Za preprečevanje zbolevanja priporočajo predvsem uravnoteženo prehrano z malo maščobami, podobno kot za preprečevanje zbolevanja za rakom debelega črevesa. Ženske v meni naj se izogibajo hormonskim tabletam. Tablet za preprečevanje zanositve pa zgolj kot zaščitni ukrep pred tem rakom zaradi drugih stranskih učinkov teh tablet zaenkrat ne priporočajo.

Več o raku v Sloveniji, morda kakšen stastistični podatek več in nekaj dodatnih interpretacij (tolmačenj) podatkov pa najdete tukaj:

Če kje, je prav pri raku statistika dvorezen meč. Uvrščanje in popisovanje bolnikov daje nekaterim občutek, da so »le številke«. Vendar Register predstavlja zelo pomemben vir podatkov, ki se jih znanstveniki trudijo brati tudi v kontekstu preprečevanja in odkrivanja vzrokov za raka. Torej je Register tudi neprecenljivo in pomembno orodje v boju proti raku.

Vendar je dajanje konkretnih statističnih podatkov o bolezni bolniku samemu lahko negativna informacija, odvisna pa je seveda predvsem od njegovega tolmačenja, ki ga težko predvidimo. Tukaj imamo »kaveljce«, ki si niso pustili zlomiti duha in volje do ozdravitve tudi, ko so slišali, da imajo samo 15 % možnosti, da preživijo – npr. znameniti Lance Armstrong, a so se kljub temu trdno odločili, da bodo uvrščeni med teh 15 % in jim je to celo uspelo. Verjetno pa bi veliko ljudi ob tem podatku pomislilo: Petnajst odstotkov? Grozno! To vendar pomeni, da bom umrl!

Zaradi tega razkola sem pripravila še en, ločen prispevek o statistiki. Slednja je namreč na dosegu roke – s klikom miške vam je danes na voljo vsa resnica (? – ali je statistika resnično absolutna resnica, zlasti, če gre zame?) in najbolje je dobro premisliti, preden jo iščete! V dilemi so tudi zdravniki – naj bolnika, ki ima po statistiki 50 odstotkov možnosti, da bo ozdravel, hrabrijo ali ne?

Ravno zaradi teh dilem je pri zdravljenju raka pomembno eno: statistika naj bo v ozadju, v ospredju pa – posamezni bolnik kot človek, individualna osebnost, katere potrebam je potrebno pazljivo prisluhniti.

Lepo vas pozdravljam,

Irena