V informacijah, časopisih in člankih, povezanih z zdravjem, običajno najdete statistične podatke. Statistika je definirana kot »sistematično zbiranje, organizacija, analiza in tolmačenje numeričnih podatkov, ki se nanašajo na določen preučevani predmet.«

Statistika vas lahko hrabri ali straši, glede na to, katera številka se nanaša na vas ali okoliščine, v katerih ste se znašli, ter glede na to, kako je številka izražena. Če vas statistika o vaši bolezni ali stadiju peha v obup, boste tukaj našli nekaj tolažbe. Zakaj bi lahko bile te številke zavajajoče?

1. Statistika predstavlja neko povprečje, kar pomeni, da so številke prisotne na obeh straneh te »sredine«. Povprečje 25 lahko predstavlja vrednosti 2 in 48. Če boste eno nogo položili v vrelo vodo in drugo zamrznili v ledu, bo »povprečje« temperatur še dokaj sprejemljvo, vam pa ne bo prav nič udobno. Toliko teh povprečjih.

2. Statistične raziskave se izvajajo v nekem določenem daljšem časovnem obdobju. Značilna raziskava, ki se ukvarja s stopnjo preživetja ali ponovitve bolezni terja običajno 1-2 leti ali dlje, da vključi in poišče vse udeležence, ki bodo sodelovali. Sama raziskava običajno traja 5 let ali dlje. Dodajte še kakšno leto ali dve pisanja raziskave ali časa do objave. To pomeni, da so statistike o preživetju ali ponovitvi bolezni že stare okoli 5 let, ko jih dobite.

3. Statistični podatki so lahko osnovani na skupinah, ki se od vas povsem razlikujejo – po starosti, celičnem tipu, stadiju, prehranjenosti, začetnem kirurškem zdravljenju, začetnih zdravljenjih ali predhodnem telesnem stanju, ki lahko vpliva na to, kako zdravila delujejo itd. Pomnite, da se določeni statistični podatki nanašajo na določene kriterije. Klinične raziskave imajo strogo določene sezname lastnosti in pravil, ki določajo, kdo lahko sodeluje v raziskavi. Rezultati teh statističnih podatkov se lahko nanašajo LE na tiste, ki popolnoma ustrezajo tem kriterijem – enak celični tip, enak stadij, starostna skupina, enako preteklo in trenutno zdravljenje itd. itd. Ne glede na to, kako je vaša situacija podobna se podatki, če so vaše osebne okoliščine le malce drugačne, ne morejo v celoti nanašati na vas in vašo situacijo.

4. Statistični podatki se v resnici nanašajo le na mitično človeško bitje, ki reagira kot vsi drugi. Tudi, če ustrezate vsem kriterijem neke raziskave, vsako človeško telo reagira na različen način na enak položaj. Npr., če vsi pojemo natanko določeno količino enake hrane, bodo odzivi precej različni. Nekateri so lahko hudo alergični na to hrano in reagirajo s šokom, drugi dobijo koprivnico, tretje srbi, četrti kihajo, peti so nahodni, velika večina pa sploh ne reagira.

5. S statističnimi podatki se lahko poigramo tako, da se lahko zdijo dobri ali pa slabi, da bi poudarili neko stališče. Npr., če je 100 odstotno bolj verjetno, da bo deževalo jutri kot pa danes (isto kot bi rekli dvakrat bolj verjetno). To se zdi precej verjetno, kajne? Toda, če je danes možnost za dež le 2 odstotka in je možnost za dež jutri 4 odstotke, lahko še vedno načrtujete piknik!

6. Velikost statistične skupine zelo vpliva na rezultate. Npr. če vidimo v časopisu naslov članka »Našli novo zdravilo – 100 odstotkov bolnikov v raziskavi ozdravljenih!«. Ta raziskava pa ima, denimo, 10 ljudi. To ni niti približno tako prepričljivo, kot če bi se 100 odstotkov nanašalo na 5000 ozdravelih ljudi.

7. Zavedajte se, da ste, kar ste, posameznik in NISTE povprečje. Četudi v neki raziskavi piše, da se jih le 1 odstotek odzove na specifično zdravljenje, to še ne pomeni, da ta odstotek ne morete biti vi!

8. Odstotki so izjave o kvantiteti, toda vam je, kot osebi, pomembna kvaliteta vašega osebnega življenja!

Zapomnite si, da ste, kar ste, in da ste VEČJI od kateregakoli statističnega podatka!