Pozdravljeni,

zanima me, če je že kdo bil v situaciji, ko starši niso marali fanta, ker je z drugega konca Slovenije (170km vstran) .. Moji namreč ne marajo fanta, jaz ga nočem zapustit, funkcionirava super, težava je le v tem, da moram vedno nekaj natvezit, da se dobim z njim, da grem k njemu vsaj en vikend na mesec.. drugace se vidiva vsak dan vsaj 2h, zaradi sluzb. da pa on pride do mene, se pa skrivava.. to v nedogled ne bo slo… bi pa rada, da bi ga moji bolje spoznali in se ujeli z njim. nevem, zakaj ne razumejo tega, da veze na daljavo lahko uspejo! za dokaz imamo v krogu prijateljev kar nekaj takih parov, zdaj ze z druzinami. Ampak enostavno ne razumejo! ne in ne!

Pozdravljena,

za starše največkrat velja, da so si v glavo vcepili idejo o partnerju svojega otroka, ki ima cel seznam lastosti s katerimi je opravičil dejstvo, da je vreden oziroma dovolj dober. Žal tu večkrat pozabijo na zadevo, da mogoče ta oseba ne bo njihovega otroka osrečila. V tvojem primeru jih je tudi mogoče strah, da te bo odpeljal stran od njih, na drug konec Slovenije.
Straši so sicer del tvojega genetskega materiala vendar ne morejo pa živeti tvojega življenja. Kajti sama moreš narediti napake in biti dovolj vstrajna, da ne žrtvujeješ zveze v kateri si ti zadovoljna in srečna. V koliko pride do razhoda pa j*bi ga si pač probala in ti ni uspelo, si pa saj naredila nekaj sama brez tujih vplivov.
Glede staršov ti svetujem, da se na samem z njima pogovoriš ter izpostaviš dejstvo, da si srečna in zaljubljena, da ti ne veš zakaj ga ne marata ampak bi rada, da mu dasta saj priložnost oziroma ga saj tolerirata v kolikor res ne moreta nič na njem najti, kar bi jima ustrezalo. Pred vsem poudari, da moreš sama sprejemati odločitve v življenju, da si sicer odprta za nasvete ni pa nujno, da boš tem sledila. V kolikor ti bo spodletelo pa se boš iz tega naučila in naslednjič iste napake ne boš več ponovila.
Še taka zgodbica iz prakse 😀 Moji mami je moja babica zabičala, da more pustiti mojega očeta, kajti ta ji ni bil všeč. Zato sta se moja starša 9 mescev po tistem, ko sta se spoznala (mama je bila stara 21 oče 24) poročila. Letos pa praznovala 40 let poroke. Torej starši glede partnerjev nimajo zmeraj prav. SAMO NE TEGA ZDEJ DOBESEDNO VZET PA SE NA HOJLADRI OŽENIT 😛

Družine ne moreš izbirati lahko se je pa izogibaš. Pri meni je bilo isto. Ni se izšlo pri nobenem primeru ne pri partnerju in ne pri družini in tako sem sama svoj gospodar na svojem (v najemu) ni osebe na svetu ki bi mu polagala račune. Lp

Časi se spreminjajo samo tastari imajo še svoj “prav” čeprav jih je čas pokopal….

Zdravo, tudi sama imam težave s tem, da starši ne sprejemajo mojega partnerja. Res je da je moj partner 19 let starejši od mene in da ima za seboj že dve propadli zvezi z dvema otrokoma. V prvi zvezi je konec naredila ona, drugo zvezo je prekinil on ker je spoznal mene. Vem da to ne meče dobro luč na njega, vendar to ni bistvo te zgodbe.
Z njim sem srečna, samozavestna, sproščena, počutim se varno. Zelo uživam v njegovi družbi. Starši mi pravijo da si bom z njim uničila življenje, da želi samo eno od mene. Leto in pol že čaka na tisto “eno”. Sem še nedolžna in nič ne sili vame. Ko so starši izvedeli to, pa so rekli da itak boljše od mene ne bo dobil, zato pa čaka. Očitajo mi da jim delam sramoto, da sem jih razočarala. Zakaj njih ne poslušam. Prihajam iz vasi, kjer ljudje radi obrekujejo. Starši poslušajo samo kar se slabega govori o njem, da bi se z njim soočili, ali mu dali priliko da ga sama spoznata, to pa ne. Zelo hudo mi je, ker ne vem kaj storiti. Fanta imam najraje na svetu in ga nočem izgubiti. Nočem pa se tudi spreti s svojimi starši zaradi njega. Lahko rečem da sta mi starša veliko pomagala ko sem bila mlajša, vendar menim da zato nimata pravice govort s kom sem lahko in s kom ne. Katerega koli prijatelja sem še pripeljala domov, z vsakim je bilo kaj narobe. Prestar, premajhen, jecla, je “invalid”,… Ves čas mi pravita da me ne razumeta, da ne morem imeti rada tako starega moškega. On je star 45 in jaz 26. Prosim za kakršen koli nasvet, fanta moji starši ne bojo nikoli sprejeli. Kaj naj naredim? Preselila sem se tudi na svoje, da bi lahko živela v miru in se s fantom družila, ga v miru spoznala. Žal pa z mami delava na isti firmi in kadarkoli se srečava izkoristi priliko da mi naredi slabo vest. Noben človek ni popolen, vsak ima takšno ali drugačno preteklost. Za njega vem da je zelo priden, deloven,… Dokler je vsem odnašal rit je bil dober, ko se je pa postavil zase je bil pa grd. Zadnja partnerka me je najprej napadla kaj sem storila, ko ji je on povedal kaj mi je s tem povzročila, se je opravičila in napisala da v njej očitno ni našel tega kar je v meni. Da je zelo dober človek, kar ljudje izkoriščajo. Ko sem to povedala staršem so rekli da to sigurno ni napisala ona, ker me sovraži.
Do 25ga leta sem živela tako kot so moji starši hoteli, tega ne želim več. Zato sem tudi šla na svoje. Vendar preprosto ne morem v miru zaživet.

Prosim za kakršen koli nasvet. Hvala za pomoč.

Čudna zgodba.

Najprej: glede na to, da praviš, da tvoji starši v vsakem tvojem fantu najdejo neke napake, bi jaz na tvojem mestu starše in njihovo mnenje odmislila. Če ga ne sprejmejo, ga pač ne sprejmejo, to je precej bolj njihov kot tvoj problem.

Druga stvar pa je, da imam občutek, da bi v tem primeru tvoji starši lahko imeli kar prav. Okej, saj vsak lahko naredi kakšno napako kdaj v življenju, ampak če tip pusti svojo partnerko zaradi tebe, ti to pove eno stvar: da je to človek, ki je sposoben pustiti življenjsko sopotnico zaradi druge ženske. Kar je naredil njej, lahko naredi tudi tebi. To je prvo, kar bi me skrbelo.

Tretje … leto in pol v resni zvezi, stara 26 in nedolžna. Zakaj? To ima nekaj opraviti s tvojo vzgojo in starši, ki ti pravijo, da moški od tebe “hočejo samo eno”. Jasno, da hočejo. Seks je del normalne zveze. Kdo dandanes, 60 let po izumu oralne kontracepcije, še govori ta jezik? Verski blazneži, izjemno posesivni starši, ki hočejo otroka zase do smrti …? Nisem psiholog, ampak tole obsesivno šparanje kožice v kombinaciji s podatkom, da so ti všeč toliko starejši moški in s tem, kako se v tvoje privatne zadeve vtikata tvoja starša, tudi laiku pove, da nekaj v tvoji primarni družini ne štima. In če nekaj v tvoji primarni družini ne štima, te privlačijo napačni ljudje. In spet imata, kakšna ironija, tvoja starša prav.

Pa dvakrat ločenemu dedcu pri 45 ne moreš reči ravno fant, no.

Zgodba je zelo dolga in zapletena, povedala sem samo en del te zgodbe.

Da je tip pustil svojo partnerko zaradi druge, je razlog, pomanjkanje zaupanja in ljubosumne scene z njene strani. Res tudi sama ni imela briljantne prve zveze ker jo je partnar varal in ne vem kaj še vse. Vendar zato ne moreš vse moške metati v isti koš. Zame je zveza brez zaupanja od samega začetka obsojena na propad. Vrjamem da moškega duši če nikamor ne sme jiti, niti k prijateljici, katero pozna od otroštva in je poročena ter ima svojo družino. To prijateljico bi obiskal skupaj s svojo družino, vendar ona ni hotela, ker nima kaj k drugim babam hodit. Je to normalno? Meni ni.

Zakaj sem nedolžna je pa moja stvar. Mogoče pa se ne morem predati moškemu, če imam stalno ene pritiske z domače strani? Da jih bo pobralo in ne vem kaj še vse. Kljub vsemu imam rada svoje starše in mi ni lahko da so se na tak način spravili name.

Pikica, kako dobro pa ti poznaš tole bivšo od tvojega fanta?

Vem kar so mi povedali njeni prijatelji, poznanci in moj partner

Zakaj se ne odselis? Studentsko stanovanje, s cimri, ali pa kar s temle fantom? Odrasla si, custveno pa na stopnji nebogljenega otroka, ki se kar caka na odobritev starsev, da lahko zacne ziveti. Daj se zbrihtaj, no! Nehaj bit v vlogi zrtve in ne cakaj, da te bo kdo drug (frendi, fant) resil. Odloci se zase. Odpri oci, to kar pocnes, je sabotaza. Sama seb onemogocas ziveti.

Ne seksas zato ker ti doma tezijo? Ti to resno? Vzemi se v roke. Nehaj jim polagati racune in se odseli in zacni poslusati sebe.

Pozdravljeni!

Tudi jaz imam problem. Spoznala sem fanta, ki je poročen in ima 1 leto starega otroka.. V njegovem razmerju ni bilo vse rožnato (odrekal se je hobijem svojim, delal, kakor so govorili njeni in ona), na poroko so pritiskali straši njeni. Otroka si je želel, ker je družinski človek, in oba sta mislila, da bo bolje z njemu. Čutima zelo veliko povezanost med nama. Dal je  vlogo za ločitev in bil z mano (njega do vrgli ven  na grdi način). Enrkat se je čustveno sesul zaradi pogrešanja otroka in groženj, ki jih je dobival, ter med stikom ostal pri njih čez noč ter mi napisal, da se bo vrnil družini.. Kmalu je spoznal, da je naredil napako (2 dni kasneje) in še enkrat so ga vrgli ven zaradi, saj so zvedeli za mene).. Vrnil se je in me ponovno vprašal, čeprav je vedel, da nebi mel šans.. jst sem mu oprostila, ker sem vedela kaj je dejanski razlog (poznam šibkosti in njegovo osebnost). Ko me je zapustil sem povedala mami.. Ta pa mi sedaj nabija, da ga ne smem videt, nič met, da ga bo razbila, če ga še vid, pa da je naredil  sramoto sosedom in da jih bo vprašal, če je hodil k meni in da bom tudi jst letela ven iz hiše, če se  to zgodi. Nobene podpore nima, medtem, ko on jo ima doma in to veliko.. Ne vem kako ji dopovedati in kaj storiti…Meni s ene zdi normalno in menim, d asi bo sama nardila sramoto, če bo okoli spraševala ali karkoli govorila, jst vedm, d av tem primeru tud mene izgubi.  Ne vem, kako ji naj dopovem..

Spoštovana,

verjamem, da vas vaša mama poskuša zaščititi in se jezi na njega, zato ker vas ne jezi njegovo početje. Se strinjam, da to, da vam grozi, ni pravi način. Hkrati pa vem, da si mama zares iskreno želi, da bi vi bila bolj previdna pri izbiri intimnega odnosa. Res je, da mama nima dovoljenja, da se odloča namesto vas in da je prav, da so jasno postavljene meje med vašim življenjem in njeno skrbjo. Bi pa jaz svetovala, da predno se skregate z mamo, da se z njo pogovorite in poskušata najti razumevanje ena druge. Bi se lahko pogovorili o tem, kaj mamo tako zelo skrbi, zakaj jo jezi vaša veza s tem moškim? Mogoče lahko skupaj najdeta kakšno drugačno rešitev, kot to, da se sramoti vaša mama, vaš partner ali vi! Če boste vsaj delno razumela, zakaj se vaša mam želi tako močno vpletati v vaš odnos, jo bo to verjetno nekoliko umirilo in bo razumela, da vpletanje sosedov ni najboljši način za reševanje. V kolikor ne bosta našli skupnega jezika, pa bo s takšnim načinom mama sramotila predvsem sebe, ne vas!

V kolikor se z mamo ne uspeta pogovoriti, bi se lahko odločili tudi za skupno terapijo. Vsaj 1 uro, da se s pomočjo terapevta pogovorita o mejah vajinega odnosa in o sramu.

Srečno,
Eva
mag. zakonskih in družinskih študij
[email protected]