starine
Jih imate radi v svojem stanovanju, jih zbirate, ste strokovnjak za prenovo ali pa se vam zdijo nepotrebni, zatohli dodatki, povsem neokusno nezdruzljivi s sodobnimi elektronskimi pripomocki in aparati?
Kaj pa “notranje opremljanje”? Koliko se potrudite za to, da imate doma svoje prelepo zatocisce?
Sama sem bila se pred casom kraljica rabljenega pohistva, skupaj nametanega se iz casov mojega otrostva (se kdo spomni belo zelenih mladinskih sob?!!!)… zdaj pa se stanje izboljsuje. Ker sem podnajemnica si sicer ne morem privosciti ne vem kaksnih sprememb, ceprav sem sla in predrzno prelepila kuhinjske elemente s samolepilnimi tapetami – NORO!!! Prej so bile gor neke imitacije lesa (tudi tapete), sedaj pa zgleda kot nova kuhinja! Na sreco je bila stanodajalka navdusena… Je pa kar modernega izgleda in bolj divja barva. Zelo tezko je bilo dobiti tapeto (povsod imajo nek cuden nabor in slabo izbiro), tako da ce koga zanima in bi sam storil enako (predhodno se posvetujte z druzinskimi clani, da ne bo tragedije), mu zaupam, kje je najceneje in najvec izbire.
Sedaj pocasi dobiva moje stanovanjce lepo podobo, vanj se je vselilo tudi nekaj starin, ampak ne maram nacickanosti, bidermajerja, alt deuch itd. Cene za take stvari so noro zasoljene!!!
Toda, huh, za popolnost mi le manjka se nekaj. Kaksna stara namizna stojeca svetilka, lahko bolj studijska, saj veste, kaksne so izdelovali v petdesetih. Ce jo kdo ima odvec, naj mi sporoci in se dogovoriva za odkup…
Sama nad starinami nisem preveč navdušena. Ko jih kdo omeni, najprej pomislim na tisto temno rjavo barvo, ki me navdaja z grozo. Sama sem pristaš svetlih barv, kakršno je tudi moje stanovanje. Si pa želim za novo stanovanje najdi kakšno staro kredenco, ki jo bom potem lahko prebarvala v bolj svetle barve.
Ko sem se vselila v svoje prvo stanovanje (zdajšnje), je notri ostala kuhinja (mislim da od Gorenja), stara 20 let oranžne barve. Ker mi barva ni ustrezala, sem prijela v roke čopič in jo pobarvala v sivo modo. No, čez dva meseca sem jo prebarvala v pariško modro in je takšna tudi ostala. Je pa ta prednost, da so vrata omaric gladka in zato se jih tako lažje barva.
Drugače pa sem ugotovila, da potem, ko sem celo življenje živela med belimi stenami, jih enostavno ne prenašam več. Tako sem kuhinjo prepleskala v rumeno (še fugirna masa med ploščicami je rumena), kopalnica je svetlo modra z belimi ploščicami (ker so bile že prej gor), majhno predsobo sem optično povečala s tem, da sem spodnjo polovico sten pobarvala modro (kot je tale podlaga na med.over.netu), od sredine do stropa pa sem naredila cca 20 cm široke črte rumene in zelene barve. Moram reči, da je izpadlo super. Se takoj bolje počutim, ko stopim v stanovanje. Soba (je na žalost samo ena), pa sta dve večji steni v barvi breskve, ostali pa sta beli, da ne bi bilo preveč barve.
Od jeseni naprej pa me čaka večje stanovanje, kjer bom spet lahko čarala po svoje. Mojemu možu se zdi to super in mi pri tem pomaga.
Jaz pa že veselo mešam barve in iščem prave odtenke.
Cudovito! Tudi mene dokaj grabi, da bi kaj prebarvala, toda stanovanje le ni moje in moram se vzdrzati. Ko pa bom na svojem, NIKOLI VEC BELIH STEN!!!
Kuhinjo pa se resnicno da prenavljati v modnih barvah, ce le najprej kupimo taksno.
Glede temne barve starin se zelo strinjam. Tudi jaz imam rada svetle, lahke barve. Vsec mi je art deco stil, ki pa ga ne prodajajo (ni poznavalcev, iskalcev in je “premlad”) v starinarnicah. Da se dobiti kaksen svetlejsi kos.
Kredence pa izdelujejo zelo lepe v svetlem lesu. Videla sem jih veliko povsod, ker jo isce tudi moja mama. Npr. pojdite na to spletno povezavo in kliknite “ponudba”:
Uh, starine! jaz sem totalni sucker na secesijo in tudi art deco. Veliko stvari sem podedovala po svoji babici, obdržala vse, kar je bilo zgoraj navedenega, ostalo počasi prodajam (alt deutch omare, kredence, ogromno malih predmetov), vendar moram reči, da v starinarnici, kamor sem dala zadeve v komisijsko prodajo, niso nič kaj preveč uspešni. Pravijo, da je slaba sezona. Ko si bom napedenala scanner, bom postavila svojo domačo stran, pa bomo videli, če bo kaj bolje… Če bi imela hišo, bi pa seveda vse obdržala!
Irena,se ti res zdi,da je bidermajer in alt deutsch “načičkan”….meni se zdi npr.barok,ali pa kakšna “pozlata”-rokoko bolj “načičkana”,čeprav……
najbolj načičkano se meni zdi,če ima nekdo v enem prostoro vse nametano iz različnih obdobij…….npr.kanape je rokoko,fotelja pa sta iz obdobja bidermajer,omara-barok…..mizica je od slovejnijales,vitrina pa brest…hehehe…tudi to sem že videl…..če imaš staro stanovanje (v stari hiši),ali staro hišo,potem je lepo,če imaš kakšen kos starega pohištva…..tudi moderno in staro gre lahko skupaj,vendar je potrebno biti zelo previden…..npr. videl sem že,staro pohištvo in lestence iz današnjega obdobja,kar sploh ne gre skupaj….če je že tako,potem je najboljše,da staro pohištvo osvetliš z modernimi reflektorčki kot exponate,ki obenem razsvetlijo tudi prostor…..sicer pa,če nimaš denarja za staro opremo v stari hiši,potem si lahko skromno opremiš predsobo-hodnik,ko vstopiš v to staro stanovanje in to res zelo skromno….ogledalo,obešalnik stoječi in kakšno manjšo omarico,kjer imaš spravljene torbice,pa telefon in kakšno lučko na tej omarici na petrolej…..no to ni zelo drago,paziti je treba le,da so exponati iz istega obdobja,ali pa vsaj iz zaporednih obdobij,kot sta alt deutsch in bidermajer npr…..
V osnovi imam rada svetle in tople barve, mislim pa, da se da tudi kakšen star kos pohištva lepo vkomponirati v prostor. Imam čudovito omaro (podedovano iz roda v rod od moje prababice, ki jo je dobila za doto), ki je narejena iz orehovega lesa, ni bila nikoli barvana in je zato relativno svetla (nekako v barvi parketa, hrastovega) in ima marmorno polico ter barvna stekla na vratih. Izgleda prekrasna in ne bi je prodala za nič na svetu. Morda jo dobi nekoč kdo od mojih vnukov, ki bo imel kaj občutka zanjo.
Torej – samo starine : ne, v kombinaciji: seveda, saj so lepe.
Prav imaš, Jože. Bidermajer je še nekako znosen, alt deuch se mi zdi sicer neokusen, oba pa nista pretirano načičkana v primerjavi z barokom. Je pa vse odvisno tudi od posamičnega kosa. Tudi v art deco slogu najdete takšne diabetične in načičkane primerke (zlasti cvetlični vzorci so včasih brez trohice zmernosti), da so nezdružljivi s tipičnimi kosi. Je pa odvisno od (dobrega) okusa, kako uglasiti posamične predmete. Verjetno ni najboljši recept, da poljubno dodajamo različna obdobja. Sem pa prepričana, da ob rahločutnosti in žilici za to lahko učinkuje tudi taka mešanica.
Če pa bi naj različna krama napravila le vtis na obiskovalca češ “mi si to lahko privoščimo in smo blazni poznavalci”, je vse skupaj pač podobno sračjemu gnezdu.
Tvoji nasveti glede opreme predsobe pa se mi zdijo zelo učinkoviti.
Starine (vse po vrsti, pa seveda tudi pohistvo) so me vedno zanimale.
Starsi so po moji babici pred dobrimi dvajsetimi leti podedovali secesijsko
jedilnico (miza, kredenca in 6 stolov). Miza in kredenca sta bili po ciscenju
in impregnaciji takoj uporabni, v najslavseč stanju so bili stoli, enemu je
tudi manjkala ena noga. Kljub idejam, da bi jih vrgli stran, sem bil toliko
casa siten, da smo jih dali restavrirat – rezultat je bil odlicen, tudi tisto nogo
so naredili novo tako, da razlike ni videti. Cena obnove je bila pribl. 150 DEM
na stol.
Obnovljena jedilnica je v uporabi.
Mislim, da se moderno in staro (mislim originalno staro, ne imitacije), da
dobro kombinirati, vendar, kot je bilo ze receno – previdno. Res so kaki vecji
kosi starega pohistva neprimerni za manjsa stanovanja, vendar kaksen majhen
predmet lahko lepo popestri tudi moderno stanovanje, se zlasti lepo se da
kombinirati staro pohistvo z modernim oblazinjenim pohistvom italijanskega
ali skandinavskega stila.
Navajam nekaj vrst drobnih starinskih predmetov, s katerimi se da popestriti
tudi sicer moderno opremljeno stanovanje (za marsikoga morda ne bo veliko
novega, za koga pa morda le):
svecniki, svetilke (stojece na tleh ali na mizicah), vaze, orientalske stekle-
nicke za njuhanje (sniffing bottles) – v glavnem so kitajske, kak res lepo
ohranjen ruski samovar, vendar naj ne bo na elektriko ampak na olje oz.
alkohol (kot gorivo) – pa seveda – stare ure….
Kot zanimivost lahko dodam, da imam posebne vrste starino tudi v
kopalnici. Kot posodico za britvice uporabljam solnico (posodico za sol
in poper) bivse medvojne nemske Luftwaffe (njen emblem – orel s krizem je
na spodnji strani in se ga vidi le, ce solnico dvignes)….
Uaaa, Aligator, secesijska jedilnica?? Noro…
Irena, Jože: pojutrišnem grem na morje, vmes bom pa pogruntala, kako bi te zadeve zrihtali. Bom šla v starinarnico, kjer imam stvari in jih še enkrat lepo pofotkala, potem pa magari poslala slike ali pa na svojo stran postavila. Art deco imam pa v glavnem samo en super luškan tintnik, ki ga bom obdržala.
LP
Ž
Na žalost se na obdobja, s katerimi tukaj tako operirate prav nič ne razumem, pa bom malo težje opisal moje predmete. Ko sem praznil staro hišo, preden smo jo do tal podrli, sem iz nje rešil kar nekaj stvari. Tako imam sedaj dve omari ( češnjevi, temni, enokrilni, z polkrožnim vrhom, z nekaj rezbarije na njih ), dve skrinji ( dolžina dober meter, širina pol, višina pol, tudi temni, robovi izrezljani ), en kompletni Singer šivalni stroj na podstavku, delujoč ( sem si zašival hlače ), en kmečki voz ( velik, težak, po moje star okoli 80 let ) in eno mizo ( težko, debelo vsa izrezljana, temna, s spolirano jedilno površino). Če kdo od vas mogoče ve, kam naj bi to spadalo, bi bil vesel, če mi odgovori.
P