Čestitam za tretjega otročička .Tudi jaz nisem imela lepega otrostva ,moji starši niso znali pokazati ljubezni,do nassvojih otrok bilo nas je namreč več,a jaz imam srčno rada moja vnučka ki mi prineseta v hišo sonce.

Lep dan

FIFI

Menim, da površno bereš poste in potem temu tudi neprimerno odgovarjaš, torej ali se temi posveti ali pa neumesne pripombe zadrži zase.

Pa še na forumu starejši so modrejši

miša

Ali,
z zanimanjem sem spremljala debato o starih starših in vnučkih. Jaz sem pred desetletjem imela enake občutke. Moji starši nad mojimi otroci niso bili kaj posebej “navdušeni”. Zame je bil to šok. Nobenih počitnic, izletov, praktično nobene pomoči. Pa sem z leti ugotovila, da je problem pravzaprav v meni. V tem, da sem od njih nekaj pričakovala. V svojih nostalgičnih spominih imam svojo babico in dedka, njune kokoške, kruh namazan z mastjo in vonj po sivki v velikih hladnih, s pernico pokritih posteljah. Pa sem ugotovila, da moji otroci ne bodo imeli takšne babice in dedka. Njihova dedek in babica potujeta, se potepata, telovadita, hodita v gledališče, v nekajminutnih telefonskih pogovorih pa se za vnuke bolj malo zanimata. Takšna sta. Pika. Ko sem se sprijaznila s tem dejstvom, mi je bilo lažje. Sprejemam ju takšna kot sta, od njiju nič ne pričakujem. Moji otroci ju imajo vseeno radi, se pač zadovoljijo s poslanim pecivom, žepnino in občasnimi praznovanji rojstnih dnevov. Ko enkrat sprejmeš to kot dejstvo, ti je lažje.

Upam, da bom tudi sama nekoč imela vnuke, pa se včasih z možem pogovarjava, če jih bova “merkala”, pa se strinjava, da jih bova. Ampak sem prepričana, da bodo moji otroci takrat pri meni našli kakšno drugo “pomanjkljivost”.

Uživajta s čenčo tole muhasto poletje.

Imaš popolnoma prav.

Sprejeti dejstvo kot tako in se z njim ne obremenjevati.

Obenem pa je malo hudo, ker opažam da vnukom – tudi moji čenči – stari starši ne pomenijo kaj dosti.
Ni tiste pristne navezanosti in krasnega odnosa, ki je mene vezal na moja pokojna stara starša.

:)), čeprav je še veliko prekmalu, sva se tudi midva z možem pogovarjala, ali bova pomagala čenči paziti otroke, če jih bo kdaj pač želela imeti.
In sva se oba strinjala, da jih seveda bova – pa še kakšno domačo žival povrhu, da bo bolj pestro.

Hvala za tvoje pisanje, pravzaprav so mi vsa razmišljanja precej pomagala.
Lepo popoldne vsem, jutri greva z možem po čenčo, juhu!

Ja res, kako ti tastari (dedki in babice) ne znajo izraziti svoje ljubezni do nas in naših otrok. Cel čas se trudijo, pa kr usta se jim tresejo, pa se zadnji hip ugriznejo v jezik, in nam ne izpovejo svoje ljubezni. Še dobro, da jim mi z vnuki vred ne visimo dol.

kaj te muči?

koliko si stara?

???
morda več, morda manj kot ti, ampak posebne povezave s tvojim sitnarjenjem in mojo starostjo res ne vidim :))
(ali pa še vedno misliš ,da sitnarim jaz?)

Lp,

sej ne mislim da sitnariš,
samo občudujem tvojo ljubezen do (tujih) otrok

;))
Hvala, pohvale dobro denejo.
;))

boš imela še otrok?

Hej, kaj je to – cross-examination?

kaže da si odločna ženska in da veliko veš

Bodi dovolj.
Zaključujem razpravo.

draga ALI, tak odnos sem tudi jaz imela v otroštvu, kakor ti . Zato pa sama do svojega sina imam čisto drugačen in zelo dobro vozim skozi vse. MOJ oče ne ve niti kdaj se mu je rodil vnuk, kaj šele kateri letnik je v šoli. Tašča je krasna ženska a je daleč….. Zato je moj sinko že od prvega razreda ostajal sam, organizirala sem mu dan, potem dopust, mož teden, pa jaz teden potem skupaj in v vseh teh letih je naredil eno napako ,da je flašo s sokom pustil na postelji in se je prevrnila….. jaz sem ga želela ,sama ga bom čuvala, niti na misel mi ni prišlo,da bi ga kdo “merkal”. lepo te pozdravljam – kika

Tudi sama se to trenutno sprašujem.

Res se mi zdi žalostno, da mora biti varovanje vnukov tako mučno in naporno.

Živimo v tujini in pridemo pribl. 4x na leto v Slo. pa še takrat poslušamo, kako je naporno biti z vnuki in da ni nobenega miru…

Enkrat samo sem jih v 5 letih pustila 3h same pa so doživljali samo šoke 3h,.. ko otroka nista hotela jest, ko sta na igralih splezala previsoko,…bila sta zeloo utrujena in mislim, da to res ni za njiju.

Tudi sama sem bila večinoma pri starih starših in imam na otroštvo pri njih v zelo lepen spominu. Pri starših bolj malo, oz. kar je bilo nujno.

Zato mi je po drugi strani res žal da moja dva otroka teh lepih spominov ne bosta imela in hkrati mi je žal za starša ker ne zmoreta uživat v tej vlogi.

Naju pa strašijo počitnice… saj si 2 meseca dopusta res težko privoščiva… ne znam si predstavljat kako bomo, ko bosta v šoli.

@kj (ker so ostale objave iz 2004 lol)

Tvoja otroka tvojih izkušnj s tvojimi starimi starši ne bosta imela – vprašanje je ali bosta imela slabe izkušnje s svojimi starimi starši, ki bodo bolj takšne kot so bile tvoje (s svojimi starši).

Za tvoja starša, ki ne marata otrok (ja, ne marata otrok), naj ti ne bo žal. Žal naj ti bo za tvoje otroke, če bodo podoživljali te 3h varstva.

Aktivnosti je veliko (ker praviš, da te skrbi kaj bo med počitnicami, ko gresta v šolo), tečajev, poletnih šol, v končni fazi imaš starše njunih vrstnikov – marsikdo je na istem, začni že marca spraševati na roditeljskih, mogoče bi komu odgovarjalo (ali prisililo), da si dopuste porazdelite – vseeno so 6-9letniki, ne malčki (v smislu starši od Aa B Cc in D se dogovorijo, da je vseh 6 otrok v varstvu 2tedna pri A in C ter teden pri B in D). Drugače pa s partnerjem šparajta dopust in izmenično porabita.

Tiste 9h hitro mine v skupini, če je organizirana (in če so starši normalni): malica, kosilo je 1h, se gre na igrišče takoj 3, malo TV smo že na 5h brez prestanka, kakšna namizna igra 2h (7).

Mreži. Že, če se z enimi zmeniš za en teden izmeničnega varstva je veliko. Pa seveda poletne šole. Tole je en poguglan seznam (nimam izkušenj z nobenim od njih, ampak sliši se mi NORO fajn oziroma mnogo bolje kot s starimi starši, ki mi vsak trenutek dajejo jasno vedeti, da jim je moj obstoj odveč).

Seznam organiziranega počitniškega varstva otrok med poletjem 2022