Kaj sem hotela povedat? Nič slabega pravzaprav, samo to, kako sem se počutila kot hči s “starejšo” mamo. Ko sem bil stara 15 let /20 let, se pač moja mama (55/60let ) z menoj ni mogla pogovarjat tako kot bi se, če ne bi bilo takega genaracijskega prepada, sploh o temah, ki so bile takrat tabu. In se tudi ne bi, če je jaz v to ne bi prisilila. Verjamem in vem, da so sedaj ti prepadi precej manjši, ampak so/bodo vseeno. In tudi moja mama ljubi svoje vnuke, vendar so zanjo sedaj prenaporni in se jim ne more posvečat tako, kot bi si želela. Tudi sam je rekla, da bi se, če bi prej razmišljala o tem, odločila za starševstvo prej, kot se je. S svojim pisanjem pa nikogar ne želim odvračam od starševstva v kasnejših letih…

Hojla!

Tudi jaz se pidružujem! Stara 38 let in imam 4 tedne staro punčko. Nosečnost potekala O.K. Sem se bolje počutila kot prej. Kar cvetela sem. Sedaj pa imam zdravo hčer.
Tudi jaz sem se pač pozno odločila za partnerstvo in seveda otroka. Pa ni bilo lahko priti do tega, a mi ni nič žal, kljub letom.

Lep dan želim!!

Zanimivo razmišljanje.
Rodila sem, ko sem bila stara 37 let, hči je sedaj stara 15 let. Moja pubertetnica ima vse mogoče pripombe, da bi jo pa moja starost motila pa mi še ni rekla, pa tudi sigurno jo ne moti. Največ znank imam v krogu mamic njenih vrstnic in vrstnikov. V najinem primeru je moja starost prednost, ker imajo mlajše večinoma še toliko drugih nujnih obveznosti in jim zmanjka časa za pogovore. Med nama pa ni prepovedanih tem, podrobnosti so pa njeni starosti primerne.
Priznam pa, da pred mojo mamo ( 75 let ) ne poveva vsega, ker je ona popolnoma drugega mnenja o tem, koliko in kako se otrokom v tej starosti pove.
Kar sem jaz pogrešala v mladost poskušam dati hčeri.