Čisto resno me zanima – ga lahko legalno sam pokoplješ?[/quote]

Kot jaz vem, ne. Sorodniki so hoteli vzeti domov truplo psa, ki so ga evtanazirali (zadnji stadij filarijoze), pa jim niso dovolili. Baje je proti higienskim predpisom, ki ne dovolijo, da se mrtve živali pokopava v naravi. Baje je velika nevarnost kontaminacije. Ljudje nepravilno pokopavajo, preplitvo itd. in če nič drugega, lahko grozljivo smrdi par km naokrog nekaj mesecev po takem pokopu. Doživela na lastni koži, ko je moja mama pokopala mačka, ki ga je zbil avto. Sicer ga je zavila v polivinil in oče je skopal jamo, vendar očitno preplitvo. Maček je bil pokopan novembra, vse je bilo v redu do poletja, potem pa je maja začelo tako grozljivo smrdeti po crkovini in je tudi smrdelo še kakšnih pet mesecev, da ni za povedat. No, oče je hotel izkopati truplo in ga vreči v smetnjak, pa mama ni dovolila.

Čisto resno me zanima – ga lahko legalno sam pokoplješ?[/quote]

Ne, legalno pri nas (še) ni. V Franciji imajo recimo pravo pokopališče za male živali.

Ampak ko smo mi pripeljali našo psičko, nas je veterinar samo vprašal, če jo bomo tam pustili. Pa smo rekli, da ne, pa ni nič več rekel.

tako da pomoje, da veterinarji ne komplicirajo. Samo razglašati pa tega res ni pametno.

uradno se ne sme. Če pa že “moraš” v naravi pokopat žival, jo daš v jamo, posipaš z apnom in zasuješ. Nad njo mora biti vsaj 1m zemlje.

Ko sta moja mami in sestra v našem atriju pokopali našo psičko (pa ni bila v vrečki, samo v odejico zavita, in tudi dvomim, da sta 1m globoko jamo skopali, kolikor ju poznam), ni pa začuda prav nič smrdelo. Čeprav bi verjetno bilo logično, da bo. Morda zato, ker je bila jesen in pozimi je mrzlo in sneg, do spomladi pa se je morda že vse razkrojilo. Ne vem.

Ma ne vem, kaj sta moja dva naredila narobe, da je tako smrdelo. Pa je bil maček tudi pokopan jeseni, novembra. Vmes je bila zima, smrdeti je začelo šele maja. Mogoče pa je narobe, da sta ga dala v polivinil, kaj pa vem.

Če se ne sme, kako je potem mogoče, da se lahko na kliniki zmeniš, da živali ne pustiš pri njih?

Če se ne sme, kako je potem mogoče, da se lahko na kliniki zmeniš, da živali ne pustiš pri njih?[/quote]

Ma saj se ne da. Ene kar nekaj nakladajo. tinoča, od kod ti ta informacija? Meni so na kliniki rekli, da ne pride v poštev in da moram psa pustiti pri njih, ker ga bodo kremirali. Kakšna odločitev neki!

saj je tudi v mariboru pokopalašče za hišne ljubljenčke.

Uradno ne smeš živali pokopati doma.

V realnem življenju je malo odvisno od veterinarja – če ne gre za infekcijsko bolezen oz. zoonozo in gre za neko majčkeno žival, se da z nekaterimi veterinarji tudi dogovorit, da dajo žival domov. Jaz jo dam, če so izpolnjeni zgornji pogoji, imajo lastno zemljo (da ne grejo nekam v hosto ali na travnik) in so kakšne stalne stranke, ki jih poznam in vem, da si tega strašno želijo in bodo upoštevali navodila. Ampak to je zelo redko, mogoče 2 mačka letno, od psov pa 1 na leto ali dve.

Šintar kaj ša če nekdo noče tam pustiti živali? jaz je ne bi pustila, pa če se na glavo postaviš.

kaj pa vem – če ocenim, da s tem ogrožaš zdravje ljudi in drugih živali (npr. da je pes imel leptospirozo, ki je zoonoza), bi verjetno kakšne ustrezne službe obvestili, drugače pa verjetno samo kam v kartoteko zapisali ali kaj podobnega oz. sploh zavrnili evtanazijo, če bi vnaprej povedal in bi se ti to zdelo moralno/etično sporno…. najbrž čisto odvisno od primera do primera. Mogoče bi človeka poskušala prepričat, naj gre psa dat vsaj kremirat ali pokopat na pasjem pokopališču.

Čeprav se meni ni še nikoli kaj takega zgodilo, da bi se z lastnikom “tepla” za mrtvega psa ali kaj podobnega, pa že kar nekaj časa delam.

Najboljše so mi moralno vzvišene monovke, ki so tukaj nadvse ogorčene nad brutalnostjo pasje evtanazije, čez 5 minut pa si grejo naredit sendvič s poli salamo/pršutom/slanino. Ali pa po možnosti še posedujejo kak kos krzna.

Katere pa so to točno? Jaz osebno sem ogorčena samo nad dvojno moralo nekaterih drugih, ki jim je evtanaziranje ostarelega psa “odrešitev psa vseh muk” in edino pravilno ravnanje v korist ubogega psa, evtanaziranje ostarele stare mame pa višek človeške nehumanosti. Moje mišljenje je, da če smo že za evtanazijo, potem naj bomo za, pa za katerokoli trpeče bitje gre. Ne pa da je že misel na evtanazijo pri ostareli noni hud greh, če gre pa za ostarelega psa, je pa to edino humano dejanje, ki ga lahko narediš. No, ta moralna vzvišenost, samo ko gre za človeka, je pa meni hudo hecna. Pasjo evtanazijo pa čisto podpiram, če pes trpi, tako kot bi bila takoj za to, da se človeku, ki prosi za smrt vsled hudih bolečin, ki itak vodijo samo v smrt, dovoli evtanazija. Poli salama in kosi krzna s tem nimajo nič. Čeprav ne konzumiram ne enega ne drugega.

Ciljala sem na Elaine, brez potrebe se čutiš ogovorjeno.
Glej, jaz tudi nisem za evtanaziranje zdravih starih živali, osebno sem tudi goreč podpornik legalizacije evtanazije, pa sploh nisem govorila o tem, moje mnenje tu ni pomembno. Fascinantno se mi samo zdi, da je za ene evtanazija psa ali splav zarodka (off topic) UMOR, kot nekaj najbolj naravnega pa jejo meso in celo obsojajo vegetarijance. Samo to.

Hja, veš, ampak poveličevanje “svetosti” človeškega življenja in kruto ali vsaj neodgovorno ravnanje do živali gresta veliko bolj roko v roki kot to, kar ti omenjaš. Ponavadi bo imel o zavrženosti ženske, ki naredi splav, največ za povedat tisti kmet, ki vsako leto utaplja ali žive zakopava mačje mladiče.

Hja, veš, ampak poveličevanje “svetosti” človeškega življenja in kruto ali vsaj neodgovorno ravnanje do živali gresta veliko bolj roko v roki kot to, kar ti omenjaš. Ponavadi bo imel o zavrženosti ženske, ki naredi splav, največ za povedat tisti kmet, ki vsako leto utaplja ali žive zakopava mačje mladiče.[/quote]

Poleg tega je pa tudi znano, da so največji nasprotniki splava hkrati tudi največji zagovorniki smrtne kazni (vsaj v ZDA).

jaz imam podoben problem ampak z napadalnim psom. Vse je ok dokler ga ne začnejo boleti kolki oz zadnji sklepi. spi z mano v postelji, razvajen da bolj ne more biti ampak nikoli ne vemo, kdaj bo spet koga napadel. Star je 11 let in vsem je težko prinesti odločitev kaj narediti. Ni pa to moj prvi pes. Prvega mi je nažalost povozila avtošola ko je imel 8 mesecov.
Skratka, večkrat je že ogrizel domače vključno z menoj, zvečer obvezno laja kar tko v tri krasne in potem ko zaspi vzdihuje, kot bi imel probleme s pljuči.
Zaradi napadalnosti smo ga že po predlogu vetrinarke kastrirali 6 let nazaj pa se ni nič spremenilo, peljalismo ga k pasjemu psihiatru, še bolj se začeli ukvarjat z njim itd itd, v svojem življenju je imel najmanj 10 večjih operacij, ker je takšne sreče da ga večkrat kakšen pes raztrga ali pa se sam poreže ker je pač razvajen in sploh ne ve po podeželju hodit in mu že vejica rani tačke. Je pa srednje velikosti, malo manjši od nemškega ovčarja. Napada pa predvsem domače, zunaj ne bi nikomur nič storil, skratka doma je nepredvidljiv. kaj bi vi storili?
Imamo pa dva otroka(7let in 4 leta) non stop tle pa še en je na poti.
sej ni problem da bi napadel otroka ampak napade tistega, ki se želi otroku približati pa ni važno ali je mati ali oče otroka ali soseda.
jaz sem že brez idej… vsak teden pa je hujše. se sploh več ne upamo premikati po stanovanju, če on ne spi, ker skoči iznenada in ugrizne.
kaj narediti?

Preveč je tole za brati. Takole, zelo različno je, kje bi uspavali psa. Toda bodite pozorni na izbiro veterinarja, ker niso vsi humani pri uspavanju. Poiščite in zahtevajte od veterinarja, naj postopno uspava psa, v treh korakih. PRvi korak pri dajanju injekcije je, da se pes umiri, nato se mu poda večja doza, ki ga zaziblje v lep spanec, zadnja doza pa ustavi srce.

Če veterinar da injekcijo naenkrat, se pes hudo prestraši in začne loviti zrak ter v mukah umre.

Tako, da bodite z njim do konca.

Glede trupla pa … mislim, da to lahko potem razmislite, pomembno je le, da mu olajšajte odhod!

No, vprašanje že vsebuje tudi odgovor, kajne?
Glede napada na človeka pa:ko pes to stori, je, kot se reče, izgubil nedolžnost.
Res za da za zdaj še ne napada bližnjih,kot praviš, tudi otrok ne, toda v neki situaciji, ko bo presodil, da je to primerna reakcija, to lahko stori.

Še posebno pomisli na otroke in odgovornost do njih-tak napad jih lahko zaznamuje za celo življenje, če ne celo kaj hujšega..
In ne oklevaj-po toči zvoniti je prepozno..

jaz bi se najprej vprašala zakaj pes tako reagira, verjetno ga kaj boli in spravlja ob pamet, samo to bi bolj veterinarji vedeli in v primeru zdravljenja, bi verjetno tudi reakcije ne bile take, oz bi si bila bolj na jasnem glede svojega psa kot si si po pisanju sodeč trenutno.
eni ljudje si pač povejo toliko enih zgodbic v opravičilo, da lahko psa evtanazirajo in poiščejo še podporo ljudi, ki njihove situacije v realnosti ne poznajo in se tako nekako sami pred sabo opravičijo.
otroci znajo bit naporni že za bolanega človeka, kaj ne šele za bolanega psa od katerega pričakujejo, da bo vedno dobre volje pripravljen na božanje…
sama bi o taki možnosti razmišljala v skrajnem primeru, seveda ob primernih izvidih veterinarja