Stanovanjski kredit
za vsakim skladom stoji banka…
BNP – Bank National De Paris – 2. največja banka v Evropi in 9. na svetu, ki ima letno več dobička, kot vse finančne ustanove v Sloveniji prometa…
če te še kaj več zanima, pa se lahko dogovorim z mojim osebnim finančnim svetovalcem, da te obišče in ti zadeve razloži še on…
lp
DEja K, res smo Slovenci ozko usmerjeni. Zato so finančni svetovalci kakršnekoli sorte, ki se pojajo po Sloveniji tako uspešni z različnimi oblikami nategovanja ljudi.
Če je obrestna mera brez posrednika 8 %, potem pa posredniku plačam 12 % njegovega donosa na kapital, poleg bančnih obresti in na koncu dobim še nazaj dobiček, ustvarjen na tem kreditu, je to lahko samo veriga, čudež ali nateg.
Torej finančnega svetovalca ne potrebujem, da bi mi povedal katera od možnosti je…
Saj se vsi spominjamo time sharinga, catch the casha, fair playa, raznih Orionov in ostalega…
Ali pa je fizika postavljena na nove osnove, kjer je možno ustvarjati donose iz 0.
Ko mi boš vse to razložila, pa greva lahko na izračune.
Je to anticipativni ali dekurzivni način
je to mesečni ali kvartalni
anuitetni ali obročni
linearni , konformirani ali konformni…
ko bova vedela vse to, greva lahko pa na model izračuna.
lahko kar tukaj, javno…
zaradi mene lahko tudi tvoj fionančni svetovalec pomaga…
NISEM ti dolžna ničesar razlagat in če bi prebral vse moje poste, bi našel tudi odgovor na vprašanje, ki mi ga postavljaš v prejšnjem postu…
vljudno vabljen na info ure, ki so vsak ponedeljek v Mariboru, lahko pa se najaviš tudi za kateri drugi dan in z veseljem ti bodo vse obrazložili in te še kaj novega naučili;)
sicer pa sploh ne vem, zakaj ti še odpisujem, ampak tako “PAMETNI” tipi mi gredo tako strašno na živce…in z možem se prav lepo zabavava ob tvojih odgovorih…si nama popestril večer
pa lahko noč
Verjamem, Deja K, tudi nihče te ne sili da odgovarjaš…
Očitno pa vseeno nekaj smrdi v tvojem sistemu…
Tudi “pametni” lahko postavijo neumna vprašanja, kajne? Zanimivo se mi pa zdi, da je edina možnost, da človek kaj izve, samo pri vaših “finančnih svetovalcih”.
Za to sta možni samo dve razlagi, pa ne bom o njih.
Tudi zabavata se lahko z možem, kolikor hočeta, saj se imata za kaj…
Je pa dejstvo, da nisi odgovorila niti na eno konkretno vprašanje, ki sem ti ga postavil.
In to veliko pove…
sicer je to MOJ kredit in če po tvoje v mojem sistemu nekaj smrdi, smrdi pač meni…če pa gre tebi v nos, da bom čez 15 let od tega kredita kaj imela, je pa druga stvar…
odgovorila sem ti pa na vprašanje, kdo je upravitelj sklada in če ti BNP nič ne pove, se pa vidi, koliko se spoznaš na finance…
nisem se hotela spustiti na tvojo raven, ampak sem se…se pa zato umikam iz te debate, če pa te bo zamikalo, da izveš kaj več o BNP in o njihovem krovnem skladu, pa si vedno dobrodošel…
zdaj pa čist zares lahko noč, otroci spijo in imam kaj bolj pametnega za počet, kot da tule debatiram s tabo :))
Ne, nisi mi povedala, da je BNP upravitelj sklada, če še enkrat prebereš. si napisala, da je BNP financer. Če si kdajkoli delala v banki, poznaš razliko.
Banka da denar v katerikoli projekt, kjer ima zavrovanje ali neko zagotovilo, da bo dobila denar nazaj…
Kako se ta denar porablja, pa je stvar sklada…, torej UPRAVITELJA OZ. LASTNIKA sklada.
Banka je torej dala denar skladu in se zavarovala, sklad pa z denarjem operira in s tem prevzema riziko poslovanja oz. ga prenaša na kreditojemalce.
No da BNP pomeni Banque National de Paris pa res ni treba biti bančnik, kajne?
Seveda se ni potrebno spuščat na moj nivo, je pa še enkrat jasno, da na vprašanja (konkretna in dobronamerna) ne odgovarjaš…
nismo vsi dobri na vseh področjih, zato pa obstajajo takšni in drugačni svetovalci, ki ti lahko svetujejo in če je to moj mož, zakaj mu ne bi verjela…
sicer pa…sploh ne vem, zakaj spet pišem, a KREDIT JE MOJ, jaz ga plačujem in ne razumem, zakaj se morajo nekateri vtikat v to…jaz se tud ne sekiram, da je SKupinski imel kredit preko SS, ki ga je preplačal, mogoče se bom jaz tudi sekirala čez 15 let, tako kot skupinski, a trenutno so moja usta široko v nasmehu…
lep dan želim
No, Deja K. Ne lepim etiket, pa kljub temu bi rad rekel da Deja K nima pojma. Ampak problem je v tem, ker ga ima še preveč!
Ne za Dejo K, ostalim v svarilo – če ga bo kdo prebral.
Podoben vzajemni sklad je deloval že enkrat v preteklosti. Tudi v sindikatih so imeli včasih podoben sistem, podoben sistem je bil Grubeličev Trend.
Glede na to, da svetovalca ne nameravam obiskati, se tudi ne bom izobrazil v podrobnostih tega sistema vzajemnega sklada.
Zdnji vzajemni sklad, ki je deloval pri nas, pa je deloval takole – vplačal si neko vsoto denarja, nabral še nekaj vplačnikov, ki so vplačali za teboj na tvoj konto pri skladu in iz tega ti je banka potem dala kredit (ali sklad, saj je vseeno). Glede na ta vplačila in vračanje kreditov je nastal presežek denarja, ki si ga potem dobil nazaj ob zaključku kredita kot bonus – dobil si provizijo od vsakega člana, ki je v sklad pristopil. Sklad je deloval z določeno (v tem primeru 12% donosnostjo), razlika je šla med člane. Zadeva je na videz zelo preprosta in učinkovita.
Problem nastane, ker je za tako delovanje potrebno, da se za vsak odobren kredit mora prijaviti nekajkrat več članov, ki tudi pričakujejo kredit…
Količina denarja je omejena, zato imajo tisti, ki se prijavljajo kasneje, vedno manj možnosti, da bodo pridobili še koga, da bi se vključil za njimi v verigo.
Iz tega nastane pomanjkanje vplačil in kot posledica ni več kreditov. Takrat se zgodba konča. Zadnji vplačniki ostanejo brez denarja, brez kredita in opeharjeni, tisti ki so bili v verigi prvi pa poleg kredita dobijo tudi bonuse vseh tistih, ki so se včlanili v verigo kasneje.
Glede na to, da je mož ge. Deje K finančni svetovalec za to verigo in bi lahko odgovoril na zastavljena osnovna vprašanja, pa ni, domnevam, da je tudi ta veriga kaj podobnega. Dobro, lahko so spremembe v izvedbi, ampak osnovno ogrodje takih verig je vedno enako…
Sindikati – sistem se je imenoval Čebelica. Razlika je bila v tem, da si redno mesečno plačeval članarino v ta sklad nekaj časa in potem si dobil kredit – čebelico, ta kredit vrnil in tako dalje. Razlika je bila v tem, da si pri čebelici v bistvu vedno dajal mesečne pologe in razporejalo se je le toliko denarja, kolikor se ga je nateklo. Tako da si prišel na vrsto za kredit pač glede na število vplačanih obrokov in število članov. No, če povem drugače, v bistvu si dajal kredit sam sebi, smo tako, da si vplačeval nekaj mesecev in potem ta denar dobil nazaj…
Dragi Skupinski!!!!!!!!!
KREPKO SE MOTIŠ!!!!!! Ne gre za nobeno verigo, ker nisem pripeljala nobenega novega “člana”, da bi mi odobrili kredit…
Res ne mislim več debatirat s tabo, imaš pač svoje mnenje o meni, osebno me sploh ne poznaš, zatorej…
Povabila sem te na info uro, ki je javna, lahko pride poslušat vsak in se po svoji presoji odloči, kaj bo naredil. Res bi te rada videla na tej info uri in me zanima, kakšno mnenje boš imel potem.
lep dan ti želim
Ne, Deja, če bi bila zadeva čista, bi na javno postavljena vprašanja javno odgovorila.
Svojega mnenja o tebi pa (k sreči) nisem razkril, napisal sem le, da veš, o čem govoriš… To je pa tudi vse kar sem napisal o tebi kot osebi. Na srečo (ali pa na žalost) se moje razmišljanje ne konča pri limanju etiket ljudem…
Bi pa, še enkrat, zelo z veseljem prebral odgovore na zastavljena vprašanja. Glede na to, da je predstavitev javna in da je tudi forum javen, mi samo to ni jasno, kaj te ovira pri odgovarjanju. Zraven imaš pa še moža, s katerim se itak zabavata ob branju mojih domislic in bi vama odgovarjanje lahko lepo popestrilo večer v dvoje…
Kolikor sem gledala kredite in si izračunavala pri naših bankah (info izračuni na internetu), je poleg Hypo banke, zelo ugodna tudi banka koper. sicer pa najdi stran banke slovenije. tam imajo seznam bank in je tudi točno označeno, katera banka ima za kaj licenco BS. imajo povezave, tako da enostavno kliknes in najdes vse naše banke. pri bankah pa moraš večkrat uporabiti domišljijo, da najdeš tiste info izračune…
lp in veliko sreče
Lastnik sklada je trenutno ena največjih bank Evrope BNP Paribas. Francoska banka. Lahko ti pošljem prospekt.
Investicijski sklad dela donos iz nakupa in prodaje različnih delnic na svetu. Upravljajo ga profesionalci.
Donos je v povprečju ca. 8 – 15 %. To ni garantirano. Obrestna mera za kredite je trenutno 4,7 – 4,9 %. To velja za hipotekarne kredite.
Banke obračunjo pri kreditiranju donostnost sklada z 4,5 % letno. Vse kar sklad več prinese je višek. Torej če bi sklad delal z ca. 9 % letnega donosa bi bil visek pri kreditu po 20. letih 100 %.
Kredit ne dobiš od sklada temveč od banke. Npr. Bank Austria ali z nami Zveza Bank Celovec, ki ima dovoljenje BS.
Obresti za glavnico se plačujejo mesečno od glavnice ki ostane celo dobo ista. To so krediti ki se odplačajo na koncu obdobja. Zato vključimo sklad, ki bo kredit odplačal.
Skupinski bi vzel kredit 100.000 na 20 let.
Plačal bi 395 Eur obresti na mesec in v sklad bi varčeval 235 Eur mesečno. To pomeni 660 Eur mesečno.Po 20. letih bi odplačal 158.400 Eur. Ce bi sklad delal povprecno 9 % donosa bi imel viška 100.000 Eur. v skladu.
lp
No, če začnemo pri začetku. Sedaj verjamem, da je lastnik sklada BNP.
V redu, torej to pomeni, da so vam prodali dvojno storitev: Klasičen kredit in varčevanje v skladu. Zato tudi plačuješ dvojni znesek. En znesek je plačevanje obresti za kredit, ki ga odplačaš v ekratnem znesku, drugi znesek pa je obvezno varčevanje v skladu, ki pa ga plačuješ skladu.
Če računam, da je povprečna donosnost 15 % na svetovnih borzah, obračunska donosnost 4,5 % niti ni nek dosežek, še posebej, če računam, da so povprečne dividende na delnico cca 4 % p.a. Ob normalni inflacijski stopnji cca 3 % p.a. je to celo negativna donosnost. Pri obrestni meri si pozabila povedat, ali je to garantirana obrestna mera za celo obdobje, ali se spreminja skladno s kakim fiborjem ali liborjem. Domnevam, da je spremenljiva…
Ob povprečni donosnosti 15 %, kolikor je normalno na svetovnih borzah, bi imel v 20 letih 360.000 denarnih enot, kar je pa bistveno več, kot je tvoj predloženi donos.
Če pa predvidevam, da bi bili donosi podobni, kot so donosi na slovenski borzi (povprečna donosnost cca 35% p.a.), je očitno, da ta način kreditiranja ni kaka posebna terna. Vlaganje tega denarja v katerikoli vzajemni sklad bi prinašala pri nas preko 20 % p.a., obveznosti 660 , pa so res nižje od 1300 mesečno, če bi bil kredit klasičen anuitetni. Zato pa imaš obveznosti za 20 let fiksne, ob dvomljivo nizkih donosih.
Razlika je samo v tem, da pri nas ni kredita, kjer bi 20 let plačevala samo obresti, nato pa bi vrnila glavnico, kar je pa res posebnost tvojega kredita.
In na koncu, če prišteješ obrestni meri tisti del donosa, ki ti ga upravljajo profesionalci in za to zaračunavajo, (ugotovili smo, da je donos na borzi preko 15 % p.a., plus dividende cca 4 %, ) je tvoja efektivna obrestna mera 12 % p.a. kar pa je bistveno več, kot bi ti zaračunala banka za klasičen kredit. Kaj se bo pa zgodilo, ko bodo svetovne obrestne mere zrasle?
Ni vse zlato, kar se sveti…