stanovanje
To si tako napisal, kot da imamo pa mi, mestni otroci, finančno zaledje. Pa ne bo držalo. Kakšni starši so tudi delali v proizvodnji za majhno plačo, niso vsi na dobrih položajih in polni denarja, se ti ne zdi??
Na noben način si ne morem privoščiti lastnega stanovanja, ne glede na to, da sem že od 18. leta v službi. Pa naj še tako zategujem pas in si razen poletnih počitnic ničesar ne privoščim. Saj stane garsonjera v Logatcu 8 mio!!
Stvar je lahko zelo preprosta – kdo tudi kaj podeduje…
Recimo, da ti babica zapusti stanovanje v LJ (ali GO, KP…), potem ni težko iti s temi 15-20 MIO SIT v lov za stanovanjem, ne? In ko daš ta denar prodajalcu, gre on v lov za novim (večjim?) stanovanjem – tako da ta denar kroži in kroži, samo nekdo mora začeti… In ta, ki začne, je lahko dedič, lahko je teh 20 MIO rezultat nekaj (deset)letnega odpovedovanja staršev in cele družine itd…
Nekateri so pač tako uravnani, da vidijo samo 20 MIO SIT – ne vidijo pa, kako je kdo prišel do njih in takoj mislijo, da so: ukradeni/nagrabljeni na grob in nelegalen način itd itd… čisto lahko (večinoma), da je ta denar dobljen na pošten način (dedovanje, kredit, varčevanje, kombinacija vsega tega naštetega itd…), je pa ta dotična oseba videna kot “keša polna rit”.
Lahko, da je tako preprosta, ja…A kar veliko mladenicev in mladenk na zalost nima kaj podedovati, ne? Prodajajo le svoje delo in to za borno placo…In ce se nimajo kje prebroditi dolgoletne krize pri kaksnih starsih, ko medtem dajejo pridno na stran, je pa res uganka, kako in kje se znajti, keneda? LP!
Vem, Ponca, se strinjam s tabo – ampak to je samo odgovor na temo “Kako priti do 20 MIO SIT” – ko eni vidijo samo osebo s precej denarja, pa ugibajo, na kakšen način so prišli do njega…
Vem, da je večina takih, ki ne podedujejo (sploh pa takrat, ko bi najbolj potrebovali) – tudi sam sem med njimi, pa sem vseeno uspel s prodajanjem svojega dela (še kot študent) dobiti narediti prvi korak k stanovanju…
In kako narediš v primeru, da si redno zaposlen in študiraš ob delu, s tem da si namesto varčevanja za stanovanje plačuješ šolnino??? In najemnino?? Lahko je tebi pametovati, ker si očitno kot študent lahko večino denarja privarčeval, ker so te verjetno podpirali starši. Ko sem pri 15. prvič opravljala počitniško delo, sem si za prislužen mali denar kupila kakšno cunjo, da vsaj malo razbremenila mater samohranilko, ki je delala v tovarni v treh izmenah in preživljala poleg mene še dve sestri. Jaz bi tudi vso svojo plačo z lahkoto dala na kupček, če bi me kdo živel.
Moje babice so pa tudi imele veliko otrok (po 8), tako da ni ostalo od dediščine prav nič….
Brez najemnika bi taksno stanovanje stalo 7 milijonov vec (mnenje vecine nepremicninskih agencij), pri cemer tudi 28,9 ni macji kaselj – ce bi vecina iskalcev stanovanja imela cetrtino te vsote, bi bil problem deloma ze resen. Pri Golobicu so izvajali lov na carovnice na napacnih osnovah – namesto, da so se vtaknili v prodajo stanovanja po 29 milijonov, kar niti priblizno ni poceni, bi se morali vprasati od kje mu 29 milijonov.
Tomaz
Anja, najprej cestitke za uspesno zakljucen studij in zaceti magisterij.
Za nov start se mora nekaj v tvojem zivljenju premakniti – ali moras oditi v tujino, ali moras spoznati nekoga in vama uspe v dvoje, ali moras po magisteriju (pri 28tih?) najti sluzbo z dobro placo…
Dejansko se v tem trenutku ne da in to je ze kar to in vsak pozitivizem v tej smeri (nakupa stanovanja) je v tem trenutku nesmiseln.
Od moje generacije diplomirancev na FRI ni po sestih letih od prvega diplomiranca niti enega, ki bi si sam kupil stanovanje. Imam nekaj prijateljev, ki so ga zasedli starsem; nekaj, ki so ga kupili od babice, nekaj, ki so jim ga kupili starsi, nekaj, ki so ga kupovali po principu kreditov oni, punca, njegovi in njeni starsi…ampak niti enega, ki bi do stanovanja prisel samostojno.
Dejansko tistim, ki so povsem brez moznosti (pri tebi se najbrz se lahko kaj spremeni) priporocam organiziranje v eno veliko skupino (300 – 500 ljudi), nakup polja in gradnjo bloka na crno ter po potrebi spopade s policijo, do legalizacije. Ni najlazja pot, je pa edina preostala moznost in crnih gradenj v nasi druzbi nihce ne obsoja, ker vsi razumejo, da so izhod v sili.
Tomaz
Ma ne, EQ… od 2 letnika fakultete sem hkrati delal preko študentskega servisa in (redno) študiral, tako da sem se od 21 leta preživljal več ali manj sam in me ni nihče živel. Imel sem za stanarino v študenskem domu, za dokaj ugodno študensko življenje, za občasni študentski luksuz itd… Ob tem pa še doštudiral.
Saj vem, EQ, da ima vsak od nas za sabo zgodbo, ki se od druge(ga) razlikuje…
Berem tole debato in bi nekaj pripomnil.
Temeljno napako zakaj danes mladi ne morejo do stanovanja so naredili že naši starši.
Ko se otrok rodi mu je potrebno odpreti račun (najraje delniški vzajemni sklad) in vsak mesec vplačevati nek minimalen znesek in ko si bo čez 20-25 let kupoval svoje stanovanje, mi verjemite bo denarja dovolj.
Pa še nekaj. Bistveno vprašanje ni koliko, ampak kako varčuješ in obračaš denar. Če varčujete denar srednje ali dolgoročno, ga za božjo voljo ne posojajte bankam saj je to totalna zguba. Tam vsako leto realno izgubljate. Varčujte na borzi. Sanjsko leto 2002 se sicer verjetno ne bo več ponovilo (sam sem kapital podvojil), toda dolgoletno povprečje je vsaj 3× bolj donosno kot v bankah.
Mojca, kaj pa sledeč predlog!
z očetom se dogovorita za odkup njegovega stanovanja, dogovorite obročno plačilo (v daljših rokih pač), pa potem z nekimi krediti vse skupaj malo pokrpate? Glede na to, da si hčera, pa bi verjetno tudi cena lahko bila nižja, kaj? Ali pa prosiš očeta, da ti nekaj da oziroma posodi na daljši rok, če bo stanovanje prodal… nekaj pa s kereditom….?
Očeta pa čisto razumem.Sedaj so vaši odnosi še lahko OK, strah pa ga je verjetno, da ne bo vedno tako. Sedaj bi mogoče sama še lahko skrbela zanj, toda sčasoma, ko bo vse starejši in bolj ubog in nebogljen, ko boš imela svojo družino, bo tudi zate teže. Slej ko prej bi ti postal breme… Po eni strani si lahko vesela, da se zaveda tega in sam želi v dom… kaj če bi ne mogla skrbeti zanj in bi ga proti njegovil volji morala spraviti v dom??? stanovanje mu nudi določeno varnost, ki mu jo bo potem nudil denar, ki ga bo imel nekje naloženega in od katerega bo živel…
Tabi Anja pa čestitam! Nas je več takih, ki nimamo ne finančnega zaledja staršev, ne bogatih tet in stricev, ne babic, po katerih bi lahko podedovali… poleg tega pa smo izbrali še poklice, ki niso ravno najbolj donosni… pa še vsak, ki ima 5.min. časa te lahko zaje….!
Ti povem, da je moja plača enaka tvoji, da sem sicer uspela pobegniti iz Ljubljane, a kot vse kaže bom, glede na crkovanje celotnega sistema, morala nazaj….
Ni mi všeč vsesplošno posploševanje, ki veje iz teh postov…. če se nekaj študentov vozi v dragih avtomobilih, se ne vsi… če jih nekaj kupuje draga oblačila, so to le tisti bolj v oči padajoči…. pretežni del pa jih živi iz meseca v mesec, v starih zguljenih kavbojkah… kot študent pa tudi uspeš potovati za zelo malo denarja, če se le znajdeš…
žal je tako, da je v vsaki populaciji nekaj takih, ki si lahko privoščijo razkošje, drugi pa pač moramo zategniti…. in to niti ne boli tako…
bolj me boli to, da so razlike med bogatimi in revnimi vse večje, pa da se s poštenim delom in življenjem težko kaj doseže! Toda ostanimo optimisti! Jaz verjamem, da bo tudi za nas posijal žarek sonca… svet pa…je črno-bel, a če ga pobarvaš, postane pisano vesel!!!
Obilo sončka!
Tomaž in Aligator!
Hvala za pohvalo. Čeprav pride redko, sem ponosna nase, da mi je ratalo priti do te faze.
Ja, res je, Tomaž, varianta bo le:
1. v dvoje in s starši po kredite,
2. v tujino
3. res dobra služba.
Ker sem šele začetnik, varianta 3 odpade. Nagibam se k varianti 2 že nekaj časa, a saj vemo, da ni tako lahko skočiti v tujino. Najbolj realna sedaj izgleda varainata 1, in srečo imam (imava), da ima fant dobro plačo=280.000 SIT, sicer je pravtako iz podeželja in ima starše v penziji.
Tako da smo spet tam, kot je rekel Bello. Poleg vprašanja okoli stanovanja, se pravzaprav poraja vprašanje ali ostati v Slo, kjer je tako težko. Ko sem bila pred 2 letoma v Gradzu, so mi ponujali 300.000 SIT plače, stanovanje, pa še bolj so bili prijazni, kot so naši nadrejeni…
Ah, ne vem. Če ne bo šlo, bom pač šla za nekaj časa v tujino. A saj veste, veže me kadrovska štipendija. Tako da je spet en sam začaran krog.
Upajmo na izboljšanje standarda in nivoja v Sloveniji, sicer bomo mladi žalostno pobegnili.
Ali pa bo res najbolje, da se zberemo in naredimo črno gradnjo. Saj v resnici gradnja blokov sploh ne stane toliko, pravzaprav cenejšim podjetjem sploh ne dajo možnosti graditi v LJ, ker sami voditelji drže vajeti in dajejo razpise dražjim podjetjem, da si sami polnijo denarnice. In, ja, polnili si jih bodo, dokler bo narod denar dajal. Hja, a večina naroda se zakreditira, da jih potem država veselo ožema.
Kot vsaka barabca v Lj izkoristi svojo razsuto garažo in klet in ubogemu študentu, katerega starši imajo denarja čist en mal nad cenzusom in zato ne more priti v študentski dom, oddaja takšno sranje za celih 25.000 SIT. In kar moraš iti nekam živeti, in greš tja noter v to podrtijo. In je spet krog začaran.
Namesto, da bi se zgradilo celo univerzitetno mesto, kjer so zbrane fakultete, domovi, kuhinje…čisto nekje izven te centralistične Ljubljane.
Res sem zelo razočarana nad bivalno politiko. Mene je rešilo, iskreno priznam, poceni šolstvo in boni, in tiste možnosti za študentsko delo. Si pa ne predstavljam kako bo z našimi otroci, saj se bo čisto vse podražilo in plačevalo. Tako da, hvala “prejšni državi”, da sem vsaj nekaj dobila od nje, saj bo vse manj možno.
Pozdravček,
Anja
Primer Golobič se je razvil kot v filmu Boter III. Sporno vladno stanovanje je član LDS brez položaja v parlamentu ali vladi preprosto odkupil, po prvi strokovni presoji za približno polovično vrednost. Pristojna komisija je uprizorila licitacijo z izklicno ceno, odzval se je en sam ponudnik, zanimivo, Gregor Golobič. Vse to se je dogajalo na očeh javnosti, brezsramno odkrito in brez moralnih zadržkov. Toda poznavalci so se čudili dvema drugima okolnostima: prvič, skrajno nenavadno je bilo, da je afera sploh ugledala luč sveta, saj je znano, da je Golobič s pooblastilom LDS oziroma same nomenaklature medijski prostor doslej ohranjal vodotesno zaprt, in drugič,
po desetih letih je začutil potrebo, da uredi svoj “stanovanjski problem”, kar daje misliti, da lastni stranki pripisuje dokaj negotovo prihodnost…
Vsekakor nam primer Golobičevega stanovanja jasno pokaže zlizanost vlade in največje stranke, oziroma kako si je sama stranka prilastila vso državo..Vprašanje sredstev za odkup stanovanja bi pa bilo morebiti zanimivo za državno tožilko, če ne bi bila iz istih vrst…
Vse bolj je videti, kakor da je LDS desetletje vladala s politiko organiziranega kaosa, ki je deloval v prid družbi z značilnostjo mafije in podzemlja..
Draga Anja!
Vse cestitke, da ti je vse uspelo tako, kakor si povedala! Mi je pa zelo tesno pri srcu, ko berem vse navedbe, ki letijo na racun brezizhodnosti v bliznji prihodnosti za vse mlade izobrazence, ki nimajo financnega zaledja..Kaj financnega zaledja! Se s sluzbami je problem, ce nimas tet in stricev na pravih polozajih! Ko sem prebrala tvoje argumente, ki naj bi botrovali odhodu v tujino, sem se kar zgrozila, kajti nekaj podobnega mi je pred kratkim dejal moj pravkar “univ.diplomirani”-otrok…. Ki zna zavihati rokave, ni razvajen, je razgledan in se pa se…Le tet in stricev nimamo v familiji pac….In me boli srce, ko pravi, da se bodo pac ponovili casi, ko so sli s trebuhom za kruhom dalec cez morje…In poslusati kaj tako nevzpodbudnega od svojega otroka, pa ceprav je ze odrasla oseba, je za starse res hudo…In hudo mi je za vse mlade, ce bo res zacelo mnozicno prihajati do taksnega odliva mozgan….Zalostno, res zalostno….
Ko bi le lahko storili z naso pomocjo premik na bolje!
Zelim ti veliko nadaljnih uspehov v zivljenju! Ker si jih res zasluzis! LP!