Stanko Pušenjak: Spominska knjiga
Vse tri nosečnosti sem preživela ob prebiranju njegovih odgovorov. Nikjer na celem googlu, nobeni lnjigi, reviji ali članku nisem našla vse to, kar je bilo na njegovem forumu. Neprecenljivo. Ne vem, če se zavedamo kaj je Slovenija izgubila. Odgovoril še na tako “bedarijo”. Pomembno je vplival na skrajšanje čakalnih vrst pri osebnih ginekologih in v terciarnih centrih. Vse to je počel v svojem prostem času. Je sinonim za slovensko fetalno medicino. Veliko je naredil za naše otroke, našo prihodnost! Vse od Goričkega do Pirana so ženske vedele kje in pri kom najti odgovor. Zaradi njegovega izjemnega doprinosa v slovensko medicino predlagam POGREB Z VOJAŠKIMI ČASTMI. A se to lahko predlaga? Morda njegov delodajalec in sodelavci predali taki predlog pristojnim.
Neizmerno te bomo pogrešali. Vse ženske, nosečnice in njihovi partnerji. Iskreno sožalje njegovim domačim.
Zares hvala in srečno pot na poti k zvezdam. Zdaj se lahko spočiješ.
Dragi Stanko,
za nas nisi bil samo ginekolog, bil si ČLOVEK s srčnostjo, strasten motorist, nekdo, ki je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Znal si prisluhniti in se pošalila.
Vedi, da nas je nenadna tvoja pot zelo prizadela, a boš vedno z nami v naših srcih na zemeljskem svetu. Drugje, kamor si odšel se ponovno srečamo in gojimo na spomine, ki smo jih doživeli. skupaj.
Vsem tvojim iskreno sožalje.
Družina Verhovec 🙏💫
Zaradi Vas, dr. Pušenjak, po sedmih letih borb z neplodnostjo, številnih operacijah in izgubah, danes nosim najlepši naziv tega sveta – MAMA. Vaša nesebična pomoč je prispevala k temu, da me malo bitje gleda v oči in za to vam bom večno hvaležna. Nikoli ne bom pozabila Vaše pripravljenosti pomagati in tega, da ste za moj primer spustili vse iz rok in mi večkrat prihiteli na pomoč … Hvaležna sem tudi Vaši družini, da Vas je delila z nami pacientkami, katerim ste namenili toliko svojega časa …
Počivajte v miru, dr. Pušenjak. Nekoč se ponovno snidemo. 🖤
Dr. Pušenjak,
bili ste moj ginekolog med nosečnostjo. Ko je v končnem mesecu postala rizična, ste mi potrpežljivo odgovarjali na vsa vprašanja. Pošiljala sem vam jih tudi izven pregledov, na ta forum a v zasebni obliki. In vedno dobila odgovor v roku ure ali dveh. Tudi po tem, ko sem rodila, ste bili na voljo, ko so mi nagajali hormoni in me je skrbelo, da je poporodna depresija. Resnično mi je žal, da ste se poslovili. Malo je takih zdravnikov, kjer bi imel občutek, da se ti res posvečajo.
Na zadnjem pregledu ste mi rekli: “Kar pojdite v porodnišnico, boste rodila, vam bom izdal napotnico.” In ko sem presenečena odvrnila: “Kaj res?” ste mi čisto resni odgovorili: “A ste mogoče mislili, da boste za vedno noseča?”. Mlada specializantka, ki je bila prisotna se je začela smejati, jaz pa tudi.
Hvala vam za vse. Kakšna izguba! Iskreno sožalje družini.
Leta nazaj, ko sem še pisala na te forume in jih brala, je bil doktorjev forum najbolj obiskan. Za vsako mamo se je našel odgovor… Leta kasneje sem brala tudi o tem, kako pomembno je za dojenčkov razvoj že mamino počutje v času nosečnosti. Iz navedenega so mu za čim manj stresen prihod na svet lahko hvaležni tudi otroci.
Se me je pa dotaknil zapis zahvale, ki je omenil njegov topel stisk roke znotraj bolniške sobe… Če si deležen takega razumevanja v težkih trenutkih, se občutenje zapiše v spomine.
Hvala.
S spominom in besedami: naj počiva v miru.
Tega leta se je rodil deček. Imena ne bom zapisala zato, ker je ta deček precej znan v kraju, kjer živimo.
Bila je težka nosečnost, krvavitve vse do 20. tedna, neprestani stres, diagnoza grozeči splav, pa bolečine v trebuhu, panični napadi… tahikardije… Tako zelo smo se bali, da ga izgubimo.
Nihče ni znal ravnati z mano, vsem se je zdelo tako brez veze, da se sekiram, ker krvavim. Takšno je pač življenje. Boš znova zanosila so govorili. Itak je sigurno nekaj narobe z otrokom, zato krvaviš, bolje, da ga ni. Samo trpela boš…
Dokler ni prišel on. Samoplačniško sem šla na pregled, seveda sem krvavela. Rekel mi je, da je v bistvu vse v redu, da ima otrok že 700g.
Pogledal me je v oči in rekel ” veste, takile že preživijo”. Bil je edini, ki je prižgal upanje v meni in mi omilil stres.
No, ni samo preživel, postal je zelo uspešen violinist.
Iskreno hvaležna, da ste bili na voljo za vsa vprašanja. Na nekatera ste odgovorili s ščepcom humorja, druga zelo resno. Hvala vam za nešteto ur, ki ste jih tako darovali nam. Čeprav vas osebno nisem poznala, me je ta izguba prizadela. Velike čevlje ste pustili za seboj, ne vem, če bodo še komu prav …
Počivajte v miru!
Izjemen zdravnik in človek z velikim srcem, ki je s svojim neskončnim strokovnim znanjem nesebično pomagal vsem nosečkam in med njimi tudi meni. Med nosečnostjo me je rešil prenekatere stiske. In ravno on je bil ključni “dejavnik” in zaslužen, ker se je zavzel in uredil nujni predčasni porod, da imam danes živo in zdravo hčerko. Večno mu bom hvaležna.
Stanko, preprost človek, sočuten, srčen, družaben in dobrim smislom za humor, boš za vedno ostal v mojem srcu in lepih spominih.
AMDG, 24.11.2024 ob 21:31
Spoštovani g. Pušenjak,
čeprav že skoraj deset let nisem imela stika z vami, sem bila globoko pretresena ob današnji novici.
V mojih zadnjih dveh nosečnostih sva se srečevala skorajda tedensko. Neskončno sem vam hvaležna za vaš profesionalni in obenem očetovski odnos: kljub temu da bi se sami morda odločili drugače, niste z nobeno gesto pokazali, da ne podpirate moje odločitve, da obdržim otroka z zelo slabo prognozo. Še več, ko se je pokazala potreba, ste bili pripravljeni opraviti intrauterino transfuzijo, ki na koncu, hvala Bogu, ni bila potrebna. In ko ste izvedeli, da sem rodila, ste osebno prišli na oddelek pogledat našega – povsem zdravega – otroka. Ko sem se vam za to profesionalno držo zahvalila, ste mi odpisali nekako tako: “Ne vidim smisla, zakaj bi vas nagovarjal h kakršnikoli odločitvi. Z odločitvijo – tako ali drugačno – boste morali živeti vi.”
Z enako skrbnostjo ste spremljali tudi mojo naslednjo nosečnost: ob ogromnem številu nosečnic, ki ste jih imeli, ste me že ob prvem pregledu prepoznali in vedeli za vse morebitne zaplete, ki bi se lahko pojavili. Hvaležna sem vam za ta občutek, da za vas nisem le številka, ampak da se resnično zanimate, kako gre nosečnost. In predvsem za občutek varnosti in gotovosti: v vaše mnenje nisem podvomila, kljub temu da so nekateri drugi zdravniki bili povsem nasprotnega mnenja. In na koncu ste imeli prav vi :).
Verjamem, da vse, kar je narejeno iz ljubezni, ostane za večno. In vaše življenje je bilo polno tega. Naj vam bo v večnosti lepo!
Hvala za vse strokovne odgovore na moja vprašanja.
Naj vam bo lepo tam za mavrico
tud jz ga nisem poznala osebno in nisem bla njegova pacientka. je pa slucaj nanesu pred par leti ko sem ga spoznala po imenu de sem mu napisala na tem forumu par vprasanj in cist vedno mi je odgovoru. brala sem jasno tud odgovore tistih k so ble pri njem in vem de so ble z njm super zadovoljne. ko sem jz ker je moja ginekologinja dala odpoved iskala ginekologa nisem vec vedla pri kom bi sploh poskusala de bi me vzel in sem pomisnla tud nanj. pa je eni drugi k ga je vprasala isto de on ne jemlje nobene vec ker je biu poln. jz sem pol mela veliko sreco de sem pristala pri dr. al daghistaniju s katerim sem super zadovoljna. mela sem sreco de me je vzel.
smrt g. pusenjaka me je presentla. zanjo sem zvedla dons slucajn ko sem hotla po dolgem cajtu pogledat na fbju sn.
Skoraj cetrt stoletja je od nekih cudnih pripetij na onkologiji..stara sem bila 31 let, samohranilka z otrokom v prvem razredu.
Kot ena izmed mnogih sem vam zastavila vprašanje na forum in dobila odgovor z vaso telefonsko stevilko. Vzeli ste si cas zame in za razlago in nasvet kako naj postopam naprej. Hvalezna sem vam bila takrat in sem se danes.
Verjetno se vsi sprasujemo kaj je bil razlog vasega odhoda. Tezko je razumeti, da odide nekdo s toliko elana, znanja..in kar naenkrat vsega konec.
Sozalje vsem, ki ste ga poznali in imeli radi.
Čeprav vas nisem osebno spoznala, sem bila ob novici o vaši smrti globoko pretresena. Bili ste človek in zdravnik z veliko začetnico. Ni bilo važno, ali je bil ponedeljek, petek, nedelja ali praznik, odgovore na vprašanja, ki so me pestila ob težavah z zanositvijo in kasneje med nosečnostjo sem vedno dobila v nekaj urah. Vaše znanje, izkušnje in na drugem koncu ZKP so bili res nekaj nenadomestljivega. Vem, da je največ izgubila vaša družina, vendar vseeno se ne morem otresti misli, kakšna izguba je to za Slovenijo in Slovenke. Hvala vam za vse kar ste nam dali in počivajte v miru🥀