stalno nekaj v ustih
Starejši otrok (2.R.) ima stalno nekaj v ustih (sicer je bister, a še vedno hipoton). Rumena rutica je bila neštetokrat prežvečena,,,,, prev tako pridejo prav ovratniki, rokavi,ali katerakoli igrača. Le tretji komplet barvic v lanskem letu je ostal nepogrižen..Pa me zanima, če ste kje zasledili, da je to lahko posledica porušenega kemijskega ravnovesja, če njegovemu organizmu česa primankuje. Ali je to lahko samo prehodna motnja….Hvala za odgovor in LP, mrož
Mrož,
Vaše vprašanje je zelo splošno. Dobro bi bilo vedeti ali je takšno vedenje pri otroku prisotno že “od vedno” ali pa je bilo obdobje, ko ni “nosil v usta”, ali vsaj manj. Potem še, kdaj je bilo to, kdaj se je tega vedenja pojavljalo več in seveda, kaj se je takrat dogajalo v njegovem življenju (morebiti kakšne večje ali manjše spremembe …). Kdaj pa je danes to vedenje bolj in kdaj manj izrazito, ali spoh ni razlike …
Če bi bila to posledica porušenega ravnotežja v organizmu res ne vem, to bi vam verjeto vedel povedati otrokov zdravnik.
Z mojega področja pa lahko rečem, da otrok v prvi vrsti, takoj od rojstva (tudi že seveda prej) spoznava svet preko ust (dojenje, sesanje = ugodje). Otrok svoje prve potrebe (in s tem odnose) po hrani in stiku zadovoljuje predvsem na ta način, zato lahko, kadar ima kakšne težave ali težavice ponovno reagira tako, da izbere vedenje, ki mu je nekoč prineslo občutek topline, varnosti, skratka dober občutek o sebi, svetu (tudi odrasli jokamo, grizemo nohte, kaj več pojemo …)
če se neko vedenje v določenem obdobju (tako kot pri večini rečeno preprosto) ne zaključi in se nadaljuje v čas, ko bi že naj prenehalo (telesna, socialno, emocionalna zrelost) lako pomislimo, da gre za navado. Navade so avtomatizirane dejavnosti, to pomeni, da jih izvajamo nehote, brez našega zavestnega nadzora, hotenja. In iz tega razloga so navade zelo trdovratne za odpravljanje. Preprosto rečeno: dokler nas nekdo ne opozori (in s tem ozavesti kaj počnemo, lahko je to tudi npr. bolečina pri grizenju nohtov) sploh ne vemo, da smo to počeli.
Glede vašega fantka bi bilo dobro, da se oglasite v šolski svetovalni službi, mogoče je prav, da je na sestanku tudi razredničarka vašega otroka in bi se natančno pogovoriti o vedenju, ki vas pri otroku skrbi (tista vprašanja z uvoda tega pisanja in še kaj). Na tej osnovi bi lahko prepoznali, “naravo” tega vedenja (kakšen organski vzrok ali morebiti si otrok s tem pomaga zmanjševati nek “neprijeten občutek, stisko …). In če je v šoli psiholog boste lahko naredili nek načrt, kako otroka brez prisile počasi in potrpežljivo odvajati grizenja.
Prav bi bilo tudi, da vprašate otrokovega zdravnika, kakšno je o tem njegovo mnenje in kje bi bilo smiselno iskati pomoč.
Lepo pozdravljeni Francka
Hvala za vaš odgovor oz. razlago. Z možem niti ne veva ali je to obnašanje že kdaj opustil ali samo nadaljeval… Ko je fant večji, so stvari pač bolj opazne in za okolico moteče. (mama mu je kupovala zvečilne, da jih je žvečil)
V tem času smo bili po dveh letih na montroli pri dr. veličkovičevi in njej se to ni zdelo nič narobe (če ne prej, bo zginilo s puberteto).
Res je pa tudi, da sem se enkrat lotila opazovanja njegovih vrstnnikov – ni bil edini, ki je nosil rokave in ovratnike v usta..
Še enkrat hvala in pozdrav, mrož
NIč drugače. Sem pa ravno brala vaše pisanje o razvoju “bolezni”. Naš fant se zadnje čase celo bolj slini. Ni ravno pravi izraz, ima dostikrat mokro pod usti (bolj od lizanja z jezikom, ne od slinjenja). A usanoviva društvo slinastih otrok?..)) (pa brez zamere)
Ostaja nam samo zavestna kontola. A otroci morajo biti skoncentriran na toliko stvari…… Star pa je 7, 5 let in hodi v 2. razred.
Kot učiteljica v prvi triadi opažam žvečenje rutk, svinčnikov ipd pri veliko otrocih. Menim, da se na ta način otroci sproščajo. Največkrat žvečijo stvari takrat, ko morajo nekaj pri miru delati – npr risanje, poslušanje ali pa, ko zelo razmišljajo. Pri pouku jih večkrat opozorim, zato da se zavedajo, da je tako vedenje “nesprejemljivo” – oziroma, da se začnejo zavedati, kaj počnejo.
Pa še to – več je dečkov, ki žvečijo vse mogoče, kot pa deklic. To so samo moja opažanja, ne vem, če je to kako potrjeno. Z leti pa velikokrat mine, ker se prej ali slej začnejo sami kontrolirati. Čeprav menim, da se žvečenje svinčnikov in nohtov lahko nadaljuje tudi v odrasla leta.
LP
Calluna, hvala za tolažbo. Dobro, da niste videli naše rutke, ki nam je dobesno razpadla. Smo s težavo dobili novo – od sosede. No te letos so malo boljše. Sicer pa je fant treji komplet barvic začel pazit. In barvice kupujemo nove, ker se zrabije in ne ker bi bile zgrižene! Naš fant daje stvari v usta kar mimogrede, ne smao takrat ko je potrebna koncentracije. Sem mmislila, da bi ga navadila na žvečilni, a se mi ne vem zakaj, ta rešitev upira…..