Pozdravljeni.
Jaz pa imam težave s tem, da se ne morem sprijazniti s mamino boleznijo. Njena diagnoza je prava policitemia in je žal neozdravljiva bolezen. Sedaj je minilo nekje med 8 in 10 let odkar so jih odkrili bolezen,na internetu pa sem zasledila da v povprečju taki bolniki živijo nad 13 let. In tega me je groza, če sploh pomislim na to. Zelo sva navezani, stara sem 20 let in živiva sami. Zadnje čase razmišljam samo o tem, sploh nisem več sproščena. Njeni zdravniki drugače pravijo da so zadovoljni s krvnimi izvidi in njenim načinom življenja, je tudi upokojena na 4 ure, pravi da se počuti dobro. Ampak to me ne potolaži tako zelo da bi lahko nehala razmišljati o tem.
Prosim, pomagajte mi.

Pozdravljena,

sočustvujem s teboj in verjamem, da si v stiski. Svetovala bi ti, da se najprej obrneš na maminega osebnega zdravnika, mu poveš o svojih težavah. Naj ti bolj podrobno opiše mamino bolezen ter tudi njegova predvidevanja. Vkolikor so resnično tako črna,kot se bojiš naj ti napiše napotnico za terapevta, kateri ti bo lahko pomagal pripraviti se na izgubo ljubljene osebe. Če se boš s tem bojevala sama, lahko lastno počutje samo še poslabšaš in namesto, da bi ga prebolela, lahko preide v fobijo.

Srečno in bodi pogumna.

Maja