Pozdravljeni!

Imam mesec dni starega dojenčka, ki mu je bila 4 dni nazaj postavljena diagnoza stafilokok na koži. Zacelo se je z drobnimi rdečimi pikicami, ki so nad površino kože. Vse skupaj se je najprej začelo na obrazu, nato pa se je začelo širiti v lasišče, prsni koš in zatilje. Sedaj, kljub 3-dnevni uporabi mazila garamicin se vse skupaj seli še na rokice. Sedaj enkrat dnevno otročka umijem z kamilicami in trikrat dnevno namažem z garamicinom.
Zanima me kaj lahko se naredim, da okužbo zaustavimo in da se ne bi širilo še naprej. Zakaj do tega sploh pride in kakšna je nevarnost, da bi se infekcija razvila v sistemsko infekcijo?

Hvala in lep pozdrav.

Spoštovani,

na in v človeškem telesu že od rojstva dalje mrgoli bakterij, ki z nami živijo v sožitju. Le nekatere med njimi so pogojno nevarne, saj se bodisi prekomerno razmnožijo ali uspejo preiti obrambne mehanizme.
Med kožnimi bakterijami prevladujejo stafilokoki – čeprav sodijo vsi v isti “razred”, se med seboj zelo razlikujejo.
Tim. kožni stafilokoki (Staph. epidermidis in podobni, strokovno jih imenujemo “koagulaza negativni”, ker ne izločajo določenega encima) niso skoraj nikoli nevarni (izjema so zelo nezreli nedonošenčki s katetri, tudi ljudje z imunskimi pomanjkljivostmi).
Med nevarnejšimi koagulaza pozitivnimi stafilokoki so predvsem določeni sevi “zlatega” stafilokoka (S. aureus), ki ga prenaša (zlasti v nosu) kakšna tretjina ljudi. Če pridejo take klice na kožo dojenčka, še zlasti, če je ta koža ranjena ali ima manjšo obrambo (kar povzroči prekomerna uporaba raznih kopeli in dišečih kremic), lahko bakterija vdre v kožo in v njej povzroči tipične ognojke – rumene, gnojne mehurčke velikosti koruznega zrna z okolnim rdečim kolobarjem (diagnoza je impetigo). V tem primeru lokalno zdravljenje (kot je mazanje z garamicinom, ki ni niti pravi antibiotik za uničevanje stafilokokov) pomaga bore malo, še zlasti, če ni povezano z energičnim odstranjevanjem gnojnih mehurčkov (z alkoholnimi zloženci – gazo). Pomaga torej le “sistemsko” zdravljenje s pravim antibiotikom – torej tistim, ki najbolj učinkovito pobija S. aureus.

Iz vašega opisa težko ocenim, ali gre v primeru vašega dojenčka za stafilodermijo – po opisu celo bolj mislim, da ne in da gre bolj za tim. diseboroični dermatitis, ki je zelo pogost pri dojenčkih v tej starosti. In ki ga ne povzročajo bakterije, zato razna antibiotična mazila zadeve še poslabšajo…

Za začetek malo “pogooglajte” in si oglejte slikovne zadetke za “impetigo” in “atopijski dermatitis”. Če boste še v dvomih, pa bo treba k pediatru, morda celo dermatologu.

Lep pozdrav,

Spoštovani.

Še ena bakterija, zaradi katere sem čisto nervozna… Seveda sem začela brati vse naokoli in zdaj še bolj panično vse čistim. Včeraj pa sem si v napol spanju čisto avtomatsko popraskala po notranjosti nosa, ker me je nekaj motilo. Šlo je za suh smrkelj. Res sem dosledna s čiščenjem in pranjem, a tokrat sem na to pozabila, ker je otrok začel zopet neutolažljivo jokati in kmalu za tem sem prijela otroka. Ali sem mu lahko prenesla kakšno okužbo stafilokoka? Ali res lahko ob stikih z ljudmi ta preide v otrokovo telo in povzroči hude posledice? Kako bi to opazila dovolj hitro, da bi mu pomagala?

Kot prvo – bakterije (še zlasti ne zlati stafilokok) se ne prenašajo s suhimi smrklji, še zlasti ne od mame na dojenčka, ki živita v “mikrobnem” sožitju.

Staph. aureus označuje celo paleto stafilokokov, ki se med seboj razlikujejo tudi v patogenosti (hitrost širjenja, prodiranja v tkiva) – in večina sploh ni nevarnih, nas pač poseljujejo, kolonizirajo. (Tu vas moram malce razočarati: v nas in na nas je na bilijone bakterij, ki sestavljajo naš mikrobiom – pravzaprav človek ni nič drugega kot gojišče za mikrobe :-), celotna teža DNA / RNA bakterij je več kot 10x večja od teže DNA vseh človeških celic v telesu; a z njimi živimo v miru, v sožitju in brez večine od njih sploh ne bi preživeli; sodelujejo tako v uravnavanju našega imunskega sistema – ki bi brez takšnih bakterij podivjal in nas ubil, sodelujejo pri prebavi hrane, izločajo snovi, ki ščitijo naše sluznice in še in še.)

Staph. aureus je lahko nevaren v specifičnih razmerah – ko se razraste tisti sev, ki je sposoben prodiranja v tkiva, kjer naredi ognojke ali ko naš iumunski sistem ne deluje pravilno. Sicer pa izjemno redko dela hujše bolezni.

In kako se prenaša? Res z stikom ob res onesnaženih rokah (ne vidno, ampak bakteriološko), lahko pa tudi preko hrane (ljubi npr. “kremšnite”, kjer se namnoži in lahko določene vrste izločajo strupe, sledi zastrupitev s hrano – ki pa praviloma tudi ni smrtno nevarna).

Torej, brez neumne panike, vašemu dojenčku ne bo hudega tudi v primeru, če ste s stafilokokom poseljeni.

Srečno,