št. zdravljenih
Koliko ljudi cca. v Slo se letno zdravi zaradi depresije? (vem, da je še veliko nezdravljenih in samozdravljenih ljudi)Ali so drugi narodi tudi tako depresivni? Obstaja preventiva? Kakeš odstotek ljudi se ozdravi samo z antidepresivi? Ali so vedno potrebni še zraven pogovori, razčlenjevanje preteklosti ipd. Sprašujem kar tako, ker me zanima. Najlepša hvala.
Depresija je danes deloma tudi modna muha, saj se marsikdo razglaša za depresivnega, čeprav je le nezadovoljen, užaloščen ali frustriran iz čisto konkretnega razloga npr. šolski neuspeh, nezaposlenost, nezadovoljstvo v partnerskem odnosu. Depresija v ožjem smislu pomeni stanje brezvoljnosti, otopelosti, samoobtoževanja, nespečnosti, neješčnosti, anhedonije brez zunanjega razloga. Povezovanje depresije z dogodki iz daljne preteklosti je bolj filmska predstava o psihiatriji, kot pa realnost. Ugotovljeno je, da v ozadju prave depresije metabolični disbalans – neustrezna vezava serotonina in drugih nevrotransmiterjev. Zoper to so pogovori bistveno manj uspešni kot zoper razloge, ki sem jih omenil na začetku in ki jih ne moremo šteti v prave depresije, temveč kvečjemu v reaktivna stanja.
Spoštovani Miho, ob vsek vaših psimističnih napovedih ste povsam pozabili tiste, ki bodisi antideoresivov sploh ne potrebujejo, ali pa jih že desetletja ne potrebujejo več in so depresijo doživeli le enkrat , takrat pa so jo pravočasno začeli zdraviti.V svoji dejavnosti srečujem vse več tistih, ki se pridejo pohvalit z dobrim počutjem, pa receptov ne dobijo niti jih pričkujejo.
Miho, tudi sam sem bil podobnega mnenja kot ti. Potem pa me je doletela t.im. depresija in naenkrat nisem vec mogel vplivati na svoje zivljenje in pocutje. Vse je slo po spirali navzdol. To je bilo pred šestimi leti in še zdaj se lovim. Preganjajo me samomorilne misli (čeprav strogo nočem narediti samomora, ampak misli prihajajo in prihajajo, kot nadležna glasba iz sosedovega stanovanja), pomanjkanje kakršnegakoli veselja in še marsikaj. Po svoje sem hvaležen za to, kar me je doletelo, ker sem razvil sočutje do podobno in bolj prizadetih. Rad bi pa seveda normalno živel, samo se bojim, da imamo čisto vsi tu in tam kak hendikep in bom pač moral živeti s svojim.
Srčno upam, da ne boš nikoli doživel take spremembe, kot sem jo jaz, pa čeprav boš zaradi tega ostal podobno nerazumevajoč kot si zdaj.
LP
Sir