srednji razred?!

Pozdravljeni!

Prebrala sem vaše odgovore v zvezi s šolanjem v tujini (in seveda tudi stroški). Pa sem si zastavila vprašanje: Ali sploh spada naša družina v srednji razred oz. kaj to sploh pomeni v tujini.

Z možem imava oba srednjo izobrazbo, čez 20 let delovne dobe in dva srednješolca. Zasluživa 110.000 in 130.000 sit. Za oba otroka, ki sta v dijaških domovih, prevoz v šolo in stroški, ki jih imata otroka med tednom plačava celo mojo plačo t.j. 110.ooo. sit Učbeniki, obleka in ekskurzije ter dodatni stroški šolanja gredo iz moževe plače. Od ostanka plačam še položnice za okrog 50.ooo sit. (brez ogrevanja). Nato sledi še hrana in ostale nujne življenjske potrebščine, kar kupujemo (večinoma) v sosednji državi, ker je nekoliko ceneje. Ne hodimo v kino, gledališče, ne na plese ali izlete, ne prirejamo zabav za roj. dan, skratka, ne privoščimo si veliko. Tudi otroci so skromni. Štipendije ne dobivajo.
To naj bi bil pri nas srednji razred, ki mu ko odšteje nujne stroške ne ostane konec meseca nič. Mislim, da smo na najslabšem tisti, ki smo oddaljeni od centrov in nas šolanje veliko stane.

Povejte, po vaši oceni, je tudi v tujini srednji razred na istem kot pri nas?

Hmmm… Ne moremo se primerjat, ne, nikakor ne. Vsaj ne z državami, kot je Avstrija. Če pa vprašaš sosednjo Madžarsko, ti bodo pa enako zgodbo, kot jo ti opisuješ povedali…

Problem je z definicijo srednjega razreda. V SLO je to, kar si napisala, verjetno pravilna definicija, se bo pa spremenila v bodocnosti. Srednji razred je v severni Ameriki visje kot v SLO. Srednji razred so obicajno usluzbenci na srednjih managerskih mestih, mali podjetniki, itd. Visoki razred je zelo bogat (npr imajo preko 10 milijonov USD, jim ni treba hoditi v sluzbo in se npr vozijo okrog s privatnimi letali). Ljudje, ki jim ne ostane veliko na koncu meseca so (oprosti, da sem tako direkten) zelo pri dnu lestvice.

Ps se to moras upostevati, da v SLO drzava skrbi za pokojnine. V tujini je tega vedno manj (v zahodni EU, ceprav je EU se vedno zelo socialna za moje pojme), v Severni Ameriki pa skoraj nic. Tukaj si mora vsak sam prihraniti za stara leta. Pokojninski sistem v Kanadi ti nudi
samo minimalno, s cimer pa ne mores preziveti. V ZDA ne obstaja. Lahko si sama izracunas koliko bos rabila za pokojninsko dobo (npr od 65 do 85 leta) in upostavaj se inflacijo z obrestno obrestnim racunom. Skratka rabis zelo veliko denarja za pokojnino, ki si ga moras tukaj sam prihraniti/zasluziti.

Glede pokojnin pa pri nas slabo kaže. Ti, ki jo že imajo je res v redu. Tisti, ki gredo sedaj v pokoj še nekaj dobijo (tako naj bi prof.matematike, ki gre naslednjo leto v pokoj prejemala okrog 130.000 sit). Ko bom pa jaz šla, bo ta pokojnina tako revna, da joj. (Tako so namreč izračunali strokovnjaki). Torej varčevati. Kako naj varčujem, ko pa mi konec meseca nič ne ostane?

denis