Srednji razred, hlabci bogatunom in socialcem
Tistim, ki kradejo in s tem bogatojo, je vse oproščeno v stilu naj imajo, če so že bili ob pravem času na pravem mestu ali če so s pravimi delili.
Veliko je tistih, ki ves čas jamrajo da se jim godi krivica in niso sami krivi, da nimajo služb, dogodkov a vseeno imajo socialna stanovanja, socialne teansfere, brezplačne malice, kosila in vetce, otroške doklade, enkratne in večkratne denarne pomoči za katere po družabnih omrežjih zbirajo račune, da jih opravičijo, pa še prehrambene pakete in množico drugih ugodnosti no in verjamejo da imajo pravico da se jim še kak dolg odpiše ker ga pač ne morejo odplačat. A glej ga vraga, priznajo tudi, da sw jim delat pač ne aplača in da je fehtarjenje za socialnimi transferji praktično tudi obveznost. Predobro vem, da obstajajo posamezniki, družine, odrinjeni od družbe, spregledani, psihično in fizično zaznamovani, zapuščeni in predvsem brez vedenja kakšne so njihove pravice. Zanje se splača poskrbeti. Včasih se ne znajo prav zahvaliti a iz oči je razbrati kako zelo hvaležni so za malenkost.
In srednji razred.Prezrt, izkoriščan z vseh strani. Toliko nas je predstavljamo večino a je ne uveljavimo. Uveljavlja jo elita, uveljavljajo jo tisti iz druge atrani družbene lesrvice. Kaj pa mi? Tiho smo. Delamo. Se prilagajamo. Delimo. S tistimi zgoraj in tistimi na dnu. Razdajamo svoj čas, znanje, zdravje, denar in še kaj. Sleherni dan delamo, se sekiramo, bijemo bitko s časom, ves včas s s. nečemu odrekamo. In ko dobimo plačilo za svoje delo va najprej delimo z upokojenci, bolnimi, socialnimi problemi, nezaposlenimi, javno upravo, mimogrede poskrbimo še za BDP, plačilo obresti za javni dolg, in nenazadnje še za vse pijavke ki so pripete na javna naročila. No in ko tisti neto dobimo na račun… Plačamo vrtec (če seveda pridemo na listo srečnih izbrancev), pa prehrano v šoli,…Potem gre še lep kupček za varčevanje za pokojnino pa še nekaj na kupček za večje stroške kot so kurjava, šolske potrebščine, registracija avta in morebitna pooravila tega in onega. (na tem mestu hvala socialni ker naše odrekanje in disciplino kaznuje upoštevanjem privarčevanega denarja pri socialnih transferjih z Od tistega kar ostane gre itak v 8,5 ali 22 odatotkov splet državi, s preostankom pa si lahko “privoščimo”. Naših otrok na morje ne pele Rdeči križ ali Zeza prijateljev mladine ter ostale organizacije. Če nam je pomembno da otrok namoči rit v slano vodo ga moramo sami. In tako dalje in tako naprej, vsak dan, vsak mesec, leto.
Tako kot danes, ko je bil povod klepet na igrišču ko izvem da se delat ne splačaker potem nič ne dobiš pa vse moraš plačat, večkrat pomislim zakaj ne stopimo skupaj in zahtevamo več zase. A vem zakaj. Kdaj si lahko vzameš čas? Med deseto in enajsto zvečer ko čakaš da pralni strojnopere?? Kje vzeti energijo za to? Po osem ali več urnem delovniku, skrbno odmerjenem času za druženje z otroki, ali med tisto uro mesečno ki si jo utrgaš samo zase? Pa še preveč pohlevni smo. Znamo se prilagodit, znamo popuščat. Zatobsmo del množice. Del srednjega razreda. Del velike črede molznic. S strani skraježev, ki se borijo za pravice živali se večkrat sliši kako zelo izkoriščamo živali v lastno korist. In kimamo brez da bi se zavedali, da smo ena izmed teh živali. Izkoriščani dokler smo uporabni.
