Srednja leta ???
Seveda lahko vprašate kar vas zanima.
Če ne bomo vedeli odgovora, bomo pa vprašali naše mame, samo mi bomo moral tipkat.
Pohvala pa gre vam, da se ukvarjate z Internetom, mojo mamo težko pripravim, da miško v roki drži, čeprav marsikaj zelo rada prebere in bo tudi vaše vprašanje z veseljem.
veliko uspešnega dela,
primož
g. Nika!
Da ne boste mislili, da ste osamljen primer. Imam jih 53 in se prav dobro počutim na tem forumu. Res je, da večino vprašanj postavim zdravnikom, res je pa tudi, da prav rada prebiram, kaj se dogaja tudi na teh straneh, kjer mladi debatirajo. Se pač počutim še mlado. Sicer pa mislim, da očitno nimate kakšnega pametnega vprašanja in samo malo provocirate.
Majda
Mogoče res nisem srednjih let, a bi se vseeno navezala na vprašanje o “vzgoji, da ne bi špricali”. Ne vem, če je to odvisno le od vzgoje, po moje tudi od same osebnosti mladostnika. Mene in brata so starši enako (ne)strogo vzgajali, pa sem bila jaz odličnjakinja, mogoče celo “piflarka”, brat pa, enako inteligenten, večkrat šprical. Mogoče tudi zaradi lenobe in take družbe.
Mnenja sem, da pomaga edino pogovor z otrokom, zakaj šprica, kaj ga teži… (mene to še čaka čez kakšno leto ali dve).
LP
Neda
detinstvo do 2.leta
zgodnje otroštvo – do 7. leta
pozno otroštvo – do 11. leta
najstništvo – do 18. leta
mladost do – 25. leta
mlajša odraslost do – 35. leta
pozna odraslost – do 45. leta
mlada srednja leta do 55. leta
pozna srednja leta – do 65. leta
zgodnja starost – do 75. leta
srednja starost do 85. leta
pozna starost do 85. leta
http://www.zdravozivljenje.eu/sl/Osebnostna_rast/Srednja_leta__priloznost_za_pozitivne_spremembe/
Dober članek in poudarjam podčrtano:
“Srednja leta so normalna razvojna stopnja v življenju človeka. To velja poudariti, saj pogosto menimo, da lahko življenje ukanimo, srednja leta pa odmislimo in preložimo.
V vsakem obdobju naj bi živeli polno, saj tako ni težav s prilagajanjem naslednjim razvojnim korakom. Prav v tem tiči razlog, zakaj se ljudje otepamo srednjih let, kajti prejšnje razvojne faze nismo v polnosti doživeli in sklenili, prtljago iz nje pa odnesemo v naslednje. Čedalje težja je.
Nobena življenjska pot ne poteka gladko in naravnost. V tem življenjskem obdobju gre bolje tistim, ki se sem in tja ustavijo in se razgledajo. Sami moramo namreč na novo opredeliti, kdo smo v tej fazi. Že dolgo smo odrasli, samostojni, življenje se je nekoliko umirilo, saj smo dosegli glavne karierne cilje in zadovoljili osnovne gmotne danosti, otroci pa nas ne potrebujejo več toliko kot prej.
Življenje v srednjih letih zahteva refleksijo in pregled prehojene poti, a tudi za zastavitev za nas ustreznih ciljev v prihodnosti. Pomembno je, da so to resnično naši cilji, saj tako bolj začutimo svojo enkratnost. Nekoč smo si postavljali sanjske cilje in trpeli, ker jih nismo mogli doseči, zdaj pa so naši cilji stvarni in tudi korake do njih si pogosteje začrtamo, saj se zavedamo minljivosti in si želimo večjega donosa svojih vlaganj.
Pomembna je tudi sprememba hitrosti. Prej se nam je mudilo doseči vse cilje, zdaj pa bi raje nekoliko zavirali. Prej smo čas doživljali kot neskončen, zdaj se nam dozdeva, mineva hitreje. Prej smo želeli biti na več koncih hkrati, zdaj nam je pomembnejše globoko doživljanje trenutka.
Pogosto se nam zgodi, da pri pregledu prehojene poti ne žalujemo več za izgubljenimi priložnostmi, ne jezimo se več zaradi krivic, ki smo jih doživeli, nočemo več skrivati okostnjakov v omari in ne nameravamo več nositi teže starih travm. Včasih se zavemo, da nosimo na plečih breme primarne družine ali celo predhodne generacije, ki ni opravila s svojimi travmami, pač pa jih je preprosto – kot kako dediščino – predala naslednjemu rodu.
Ne slepimo se več, da bo čas naredil svoje, medtem ko bomo sami uživali v sedanjem trenutku, pač pa se zavemo, da moramo pospraviti globine svoje duše. V tem obdobju ljudje pogosto pridejo na terapijo, saj so končno pripravljeni sprejeti pomoč in vodenje, saj nimajo več občutka vsemogočnosti. Pripravljeni so se posvetiti zdravljenju najzgodnejših travm, ki so jih vse doslej potlačevali.
Globoko začutimo, da nič telesnega in nič materialnega ne more pozdraviti in napolniti duše, zato se posvetimo iskanju smisla. Spet je pomembna duhovnost, ljudje, ki so zaradi družinske tradicije prakticirali katero od duhovnih praks, pa jo na novo definirajo, na sebi lasten, avtentičen način.
Nastopil je čas za spremembo doslej neuspešnih strategij. Če smo se vse življenje borili, je zdaj čas za sprejemanje. Če smo vse življenje odlašali, je zdaj čas, da vzamemo vajeti v svoje roke. Če smo vse življenje puščali delo nedokončano, je zdaj čas, da se ga lotimo. Če smo se predajali odvisnostim, je zdaj čas, da se jih osvobodimo.
Zavemo se, da lahko svoje življenje naredimo takšno, kot si ga želimo. Ne sledimo več množici, saj nam je jasno, da tudi drugi ne vedo, kam gredo. Začutimo lastno moč.
Ne moremo priklicati mladosti in nadomestiti zamujenih priložnosti, lahko pa se odločimo za odpis dolgov, sprejemanje stvari, kakršne so v resnici, s tem pa se sprostimo za uživanje v sedanjem trenutku.
Veselimo se sprememb
Vse te značilnosti so skupne vsem ljudem v tem življenjskem obdobju, vendar posamezniki potrebujemo različne spodbude za prenovo oziroma prehod v novo obdobje. Če smo bili v prejšnjih letih usmerjeni predvsem v zunanje, telesno in gmotno, se nam utegne zgoditi učinek elastike: zaboli nas, ko se pretirano raztegnjena elastika vrne v svoj naravni položaj. To se lahko zgodi zaradi duševne ali telesne bolezni, hujše poškodbe, zloma partnerskega odnosa, izgube delovnega mesta in družbenega položaja, odhoda otrok …
Težko je ugotoviti, kaj je vzrok in kaj posledica. Vemo samo to, da življenja ne obvladamo in da v njem ne uživamo. Izgubljeni smo in zaskrbljeni. Vse informacije, ki jih nosimo v glavi, nam ne pomagajo iz labirinta, saj so nas dohitele nepredelane vsebine iz nezavednega, za katere se vsa ta leta nismo zmenili.
Bolj ko se zavedamo sebe, okoliščin, v katerih živimo, drugih ljudi in toka življenja, lažje bomo sledili spremembam in novim zahtevam, ki se postavljajo pred nas. Tako prehod v srednja leta ne bo skokovit, dramatičen, marveč položen in obvladljiv. Zaznali bomo spremembe in se jih veselili, saj prinašajo nove izzive in priložnosti.“
Kam sodi starost 50 let? Lahko kamorkoli, vse je relativno.
Naslov iz Slovenskega poročevalca, leta 1948:
Tramvaj povozil 50-letnega starčka. Če poslušaš druge, potem so torej lahko 50-ta leta – “stara” leta.
Če se že pri 35 do 40 počutih starega, betežnega, brezvoljnega, stojiš zanemarjen in v smrdljivih oblačilih, nepobrit, na pol zapit ali zadrogiran na Trgu Republike, ti manjka pol zobovja in prodajaš Kralje ulice in daješ nasvete tujcem za pravilno plačilo parkirnine in jih sprašuješ, če bo ostal kakšen kovanec zate, potem si lahko star celo že pri skromnih 35-tih letih.
Če pa pri 70 do 75 letih še hodiš po slemenu strehe, tešeš trame in postavljaš ostrešja in se počutiš še krepkega in mladega po srcu, potem so to zate komajda – srednja leta, ne glede na mnenje drugih.
Star si takrat, ko se tako počutiš, ne glede na leta in na mnenje drugih. Nekdo je lahko pri 40 letih že zelo star in drugi pri 70 – še čisto mlad.
Si ti stara že 50 let ali le 50 let?
detinstvo do 2.leta
zgodnje otroštvo – do 7. leta
pozno otroštvo – do 11. leta
najstništvo – do 18. leta
mladost do – 25. leta
mlajša odraslost do – 35. leta
pozna odraslost – do 45. leta
mlada srednja leta do 55. leta
pozna srednja leta – do 65. leta
zgodnja starost – do 75. leta
srednja starost do 85. leta
pozna starost do 85. leta
po 85 letu je pa spet zgodnje otrošvo.
Še ena v srednjih letih, tako, da niste edine.
Se strinjam, življenje je lepo, enkrat bolj, drugič manj. Tebi pa sem hotela samo svetovati, da je morda bolje, da si najdeš kakšno dobrovoljno. Iz izkušenj ti povem, da je težko z nesrečnimi ljudmi. Saj ne, da si ne zaslužijo, samo sposobni so iz tebe izpiti še zadnji atom moči. Tako, da če imaš že takšne slabe izkušnje, ti svetujem, najdi si raje kakšno, ki je zadovoljna s svojim življenjem.