srečno žalostna dušica
Danes mi odmeva stavek v glavi: “Vse kar potrebujete imate že v sebi”. Pa analiziram svoje življenje in se sprašujem, ali je res tako.
Za mano je po dolgoletni zvezi uspešna razveza z narcisom katera me je stala zdravja. Na srečo sem po razvezi popolnoma zdravstveno okrevala, tudi čustveno bi lahko rekla, da sem ok.Saj sem tudi prej bila vesela in nasmejana, ampak nekje globoko v sebi sem vedela, da to ni povsem iskreno, da v sebi nosim tornado, ki bo prej ko slej planil ven in rušil vse okrog sebe.
Če me nekdo pogleda, lahko vidi v meni zadovoljno in samozavestno žensko, ki izžareva nek poseben žar- zdi se mi, da ljudi kar vleče k meni. Tudi, ko se pogledam v ogledalo, vidim spet tiste iskrice v očeh in se nasmejem sama sebi, ter si rečem, to si spet končno ti.
Lahko bi rekla, da sem več kot zadovoljna s svojim življenjem. Imam lastna sredstva za preživetje, streho nad glavo, službo v kateri uživam, sodelavce ob katerih se dobro počutim, par dobrih prijateljev, družbo v kateri se lahko poveselim, tišino, ko si je zaželim, delim objeme in jih sprejemam, se dotikam ljudi, jih z nasmehom na obrazu sprejemam v svojih bežnih trenutkih, nekatere tudi v daljše časovno obdobje, uživam v čaru narave in družbi živalskega carstva. Osrečujejo me dejanja, ko lahko komu pomagam z malenkostmi, da znam biti vsak dan hvaležna za vse kar me obdaja in za ljudi, ki so me ponesli v nebo in tudi za tiste, katerim sem dovolila, da so me pahnili v temo. Srečna sem, da v sebi čutim ogromno ljubezni, radosti in veselja katera kričijo po dajanju. Končno sem okusila zame neprecenljive občutke kot so: počutiti se varno, popolnoma zaupati nekomu, čutiti spoštovanje in sprejemanje, se popolnoma predati brez strahu, da bo to druga stran izkoristila, ljubiti tako silovito in božansko, da zastaja dih od bolečine, ko pogrešaš ljubljeno osebo. Sploh ne morem opisati vseh teh lepih viharjev čustev v sebi. Pa vendar mi ne da miru ta stavek : “Vse kar potrebujete imate že v sebi”. Površinsko gledano bi ta stavek bil idealen nekaterim za tolažbo, ampak jaz se sprašujem kdo drug razen mene pa ve kaj jaz dejansko potrebujem.Zakaj ne čutim tega zadovoljstva ob vsem tem kar imam in kar nosim v sebi?
Vse kar potrebujete imate že v sebi? In prav to slišim /berem od ljudi, ki očitno niso našli vsega v sebi kar potrebujejo, ker vsi ti ljudje so v dvojini in delijo svoje življenje-radost z nekom ob sebi.
Po nekaterih merilih imam res vse kar potrebujem. Po svojih merilih imam le to že v sebi kar potrebujem za golo preživetje, nimam pa tega kar jaz dejansko potrebujem, ker če bi imela, potem ne bi pogrešala/hrepenela po dotikih in poljubih ljubljene osebe, ne bi pogrešala občutka ljubljenosti, občutka strasti, ne bi pogrešala dvojine. Za mene je smisel življenja dvojina, ko vse to lepo kar nosiš v sebi lahko deliš z nekom ob sebi. Pa bo me nekdo želel potolažiti s besedami, da bo že prišel zame”pravi”. Jaz pa se sprašujem, kaj pa če sem ga že srečala in mi je namenjem samo kot učitelj in ne kot ljubimec. Kaj pa če ne obstaja kopija njega? Zakaj bi se morala zadovoljiti z nečim manj zame popolnim kot obstaja, zato, da bom okusila dvojino- približka nočem. In kaj če je on unikat in si nisva namenjena, da okusiva radost dvojine? V čem naj potem iščem smisel življenja?
Stavek, ki ga omenjas je le floskula s katero se ljudje kateri nimajo ne custev in ne realnih zivljenjskih izkusenj, losajo drugih – ker se sami dejansko ne znajo nositi s realnimi zivljenjskimi sitaucijami – pa zato, da izpadejo pametni in neskoncno modri.
Tudi sama sem pred nekaj leti imela podobne konflikte kot ti. Sem se lotila prebiranja knjig, da bi le dojela modrosti zivljenja in bi le dozorela, da bi le uvidela kje delam napake in kaj je narobe z menoj. Socasno so mi moji takoimenovani najboljsi prijatelji dajali nasvete: Vse kar potrebujes nosis v sebi, Najti moras odgovore v sebi, Drugi ti ne morejo pomagati, Sama si kriva za to kar se ti dogaja, Drugi so tvoje ogledalo, ipd. ipd.
Iz lastnih izkusenj ti lahko svetujem naslednje:
– Prebiranje knjig je dobro – pazi, da ne zaides na napacna pota. In zelooooo pazi kakasne knjige prebiras. Tovrstne knjige, ki naj bi me naucile modrosti zivljenja jaz ne prebiram vec. Se raje podam v samo zivljenje in iz lastnih izkusenj, tudi slabih in bolecih, kaj naucim in tako dozorevam.
– Izogibaj se ljudi, ki ti prodajajo floskule, da vse kar potrebujes imas v sebi. Ce bi ljudje bili narejeni za samsko zivljenje brez drugih bi tako od nastanka ziveli (Niti zivali ne zelijo ziveti same…..). Ljudje smo ziva bitja katera potrebujejo druge ljudi, za lepe, slabe, tezke trenutke in situacije, in se iz odnosov z drugimi ucimo in spreminjamo ,oblikujemo svoje osebnosti. Le tako ljudje kaj naucimo in se oblikujemo v osebnost kakrsno sami zelimo. In le tako dozorevamo.
– Nimamo odgovorov v sebi. Z meditacijo in nekimi duhovnimi zadevami s katerimi naj bi priblizali bogu in tako dobili odgovore – ne bomo nic dosegli. Na ta nacin se bomo le vrteli v krogu in predvajali lasten film. Ce zelis poiskati in dobiti odgovore se moras podati med ljudi, z ljudmi se iskreno in odkrito pogovoriti – tukaj mislim na ljudi kateri so vredni zaupanja in ti bodo po pravici povedali (ne neznance – zdravilce, carovnice in samoimenovane modrece). Komuniciraj z ljudmi ki ti bodo po pravici povedali, cetudi ti njihov odgovor ne bo vsec. Pa vseeno, vsak odgovor pretehtaj in s hladno glavo pretuhtaj in sele potem odloci ali je to res. Samo tako bos nasla prave in resnicne odgovore in samo tako bos ti – ti. In samo tako bos sebe sprejela v celoti in brez strahu delala to kar tvoje srce zeli in potrebuje.
– Delaj napake in spusti se v slabe situacije, slabe odnose, kreg, konflikte. Samo tako rastes in dozorevas kot oseba. Pazi le, da ne pocnes nekaj s cemer bos namerno prizadela druge ljudi – ker to je tista nevidna negativna vez. Vsak, ki nosi zamero v sebi zaradi tebe in te zaradi cesarkoli preklinja – omenja v slabem smislu, je tvoja negativna energija – in tvoje osebno nezadovoljstvo.
– Povej po pravici kar mislis – s spostovanjem do drugih in zavedanjem, da drugi imajo tudi custva.
– Bodi previdna v odnosih. Ne zaletavaj se v odnose preden nisi prepricana, da neka oseba zasluzi biti del tvojega zivljenja.
Odkar sem nehala prebirati knjige o samopodobi, o dusevni rasti ipd. se je moje zivljenje korenito spremenilo na boljse. Sem prizemljena in dejansko zivim zivljenje – ga cutim vsak dan in iz odnosov z drugimi ljudmi ucim o sebi in se prilagajam in spreminjam v osebnost kakrna zelim biti. To je edini pravi recept, ni drugega.
