Sramežljivost
Pozdravljeni!
Kot nekateri tukaj imam tudi jaz probleme…Problem je v tem da sem zelo sramežljiv in nesamozavesten. Star sem 25 let in v ljubezni nimam kaj dosti izkušenj. Moja najdaljša zveza je bila leto in pol in še to je bilo pred petimi leti. Tako sem sramežljiv da včasih če sem v družbi kjer je kakšna punca, ki mi je všeč dobesedno zablokiram. Vse dosedanje manjše zvezice, povabila na pijačo so bile na pobudo žensk. In sedaj pri 25 letih je to že postalo smešno, potreben sem ljuzbezni vendar pobuda z moje strani da kakšno ogovorim skoraj odpade. Nekoč mi je ena rekla, da če nebi
kul zgledal me sploh nebi povabila na pijačo. To se pravi, da če bi slabše zgledal še tega malega nebi doživel kar sem do sedaj. Prijatelji, ko končajo kakšno zvezo si kar hitro najdejo drugo punco, jaz sem pa žalosten
ker tudi jaz tako ne funcioniram. Na morju se mi je enkrat punca ponudila da skupaj spiva (zopet na njeno pobudo), kar se je potem to tudi zgodilo nakar sem se prepričal da jaz ravno nisem rojen za avanturista ker na žalost tako ne funkcioniram… prvo mora biti ljubezen potem pa ostalo sem si govoril. Vendar je pri meni že do ljubeni težko priti.
Ali je tako razmšljanje sploh zdravo za današnje čase in moja leta, ker kot vidim tu na forumu ljudje veliko govorijo o varanju, zgleda da je to celo še moderno postalo…
Prosim svetujte kako naj se rešim svoje sramežljivosti in nesamozavesti, ker si grem včasih že sam na živce!
Hvala lepa !
Jurko,
v tvojem primeru, bi se morali vprašati od kje ta tvoja sramežljivost. Ali je bila vedno prisotna, ali se je to zgodilo sedaj. Nikar pa se na ukvarjaj z drugimi ta trenutek, ampak čimveč sam s seboj. Pa ne o problemu, ampak kaj v življenju želiš. Seveda bi te moral vprašati ogromno stvari, kaj počneš, kam zahajaš, kaj je tvoj konjiček, kaj si v življenju želiš. Kajti ta sramežljivost je ponavadi tudi stanje, ki ga je potrebno reševatio s strokovnjakom, predvsem zato, da odkrije vzrok tvoje sramežljivosti.
Za začetek pa morda namig, povabi na pijačo prijateljico, s katero ne bi imel nič, pa se poiskusi pogovoriti o tem problemu, ali pa prijatelja, ,. ZAnima me, če ti je tudi o tem govoriti nerodno.
Poiskusi s počasnimi in zmernimi koraki.
primož
Jao, jao, Jure. Ti pa si en model.
Najprej pišeš o sramežljivosti, potem pa o tem, da si spal z eno iks ženščino na morju. Ja halo, ta je pa dobra. Pa pišeš o leto in pol dolgi vezi in krajših vezicah. Verjetno se nista samo gledala, a ne? Po moje nisi še zrel za psihiatra, ker ni nč tragičnega.
Kot ti je že naš vrli moderator napisal – a si že ugotovil, kaj je vzrok tvoje sramežljivosti? Mogoče imaš take starše, ki te samo kritizirajo, češ, da nikoli ne narediš nič dobro ali pa so taki perfekcionisti. Mogoče si sam do sebe tako strog… Šema, če si. Noben ni popoln.
Sramežljivost je zelo povezana s samozavestjo. Praviš, da dobro izgledaš. Fajn to. Povej si, kaj si v dosedanjih 25-ih letih dosegel. Končal faks? Si že pri kruhu? Imaš prijatelje, prijateljice? Se prijetno počutijo v tvoji družbi? Se ukvarjaš s kakšnim športom? Si odgovoren in držiš besedo? Kimaš? Ja fant moj, pol pa nehi s tem samopomilovanjem, ker ti čist nč ne paše.
Po moje si čist en fejst dečko in povej si to VSAKO JUTRO, ko se pogledaš v ogledalo.
Hodi v kino, na sok, na sprehod s svojimi prijateljicami, kolegi. Spoznavaj sebe in druge. Puncam so všeč skulirani fantje, samozavestni, nenarejeni, ne pa omahljive mevže. Čas je, da začneš. ZDAJ.
Tvoje razmišljanje je čisto OK. Vrstni red naj bi bil tak (vsaj, če imaš resne namene): zaljubljenost, ljubezen, ‘akcija’. Je pa danes ‘moderno’ obračati ta vrstni red, ampak veš kaj? Koga pa briga! Važno je, kakšen vrstni red tebi paše.
Začni pri sebi. Imej se rad. Ni hudič, dvojina že pride. Nič še nisi zamudil.
Te pa srečnu! 🙂
ooj…
Jaz pa mislim,da ste takšni fatje prov kull.Tista,ki te bo dobila je lahklo srečna!!! V današnjem času je res ogromno varanja,mislim pa da ti tega ne bi bil sposoben narediti osebi,ki bi jo imel rad…
Tudi jaz sem bila sramežljiva…do devetnajstega leta še čisto brez izkušenj,potem se je pa neki fant vtaknil vame..pa sva začela hodit,ampak ne za dolgo,ker je bil takšne vrste da…
Nekaj ti povem..najboljše fante vedno dobijo gobčne punce…
Nekaj ti želim…OSTANI TO KAR SI….pa upam,da bo čimprej ena na tem svetu najdla zaklad,ki je v tebi:)
poznam dosti takih, vključno z mano, s tem da eni ne doživimo niti tisto nekaj malega , ah aja star sem pa 23. Sej vem kaj je narobe… računalnik preveč igre igram, pač nemorem nehat in me povleče čist not. Nevem upam, da se me bo kdaj kakšna usmilila. Sam kako me bo našla če sem skos not 🙂
Ven hodim pa mogoče enkrat na mesec….uuuu… itak nimam keša za pijačo (mam sam se mi zdi brezveze za to zapravlat, raj kupm kej za comp.)
Sicer vem da ti vse to nič ne pomaga,
aha se to moja najdalša zveza 2 dni …. bedno? patetično? upam da še ne
ja prijatelic pa nimam …tako da kar se povoda tiče sem tut nula…krivim družbo 😉
Pozdravljeni še enkrat!
No da se malo bolj opišem sebe in doživljanje okoli tega problema. Sem zaposlen, faks sem sredi študija pustil ker sem že kot študent začel dalati v nekem podjetju v katerem sem sedaj zaposlen. Študij imam namen dokončati, ker za vidim da je za kariero to pomembno. Živim pri starših, vendar nimam teh problemov da bi lahko rekel da so me starši kakorkoli prikleneili nase, že od nekdaj so mi dali veliko svobode. Ko pridem iz službe grem hitro do kakšnih prijateljev, v nepoletnem času hodim na boks, tako da doma v bistvu samo jem in prespim.
Približno do 18 leta sem bil razposajen kot večina najstnikov, nisem
imel pretiranih problemov z samozavestjo, takrat sem se celo upal še
kakšno ogovoriti. Pri teh letih sem imel veliko erotičnih sanj. Potem so se počasi začeli problemi pri navezavi stikov z ženskami.
Štos je v tem da se navzven to ne vidi da imam take težave, navzen
sem po govoricah slišal da se delam finega, ker se pač nočem z njimi
pogovarjat, vendar to ni res, jaz sem sramežljiv in ne fin.
Dosedanje prijateljice so v bistvu še iz starejših časov, one pač mislijo, da sem zbirčen in da čakam na tapravo, nikoli jim nisem govoril o svojih težavah, po moje mi sploh nebi verjele, ker imajo o meni čisto drugo mišljenje.
In tako stanje se vleče in vleče in danes pri 25 letih ni na tem področju nič drugačno razen tega da sem zaradi teh težav še bolj zafrustriran.
Pia ti praviš take kot sem jaz zagrabijo gobčne punce, to je že
res vendar take so preveč samozavestne in takega plahega kot sem jaz na hitro pometejo z njim.
Smešno, rad bi imel kakšno partnerico, da bi se imela rada, skupaj preživljala čas, ko pa pride prilika pa zablokiram, se zaprem vase.
Hvala za odgovore, očitno bom res rabil strokovno pomoč da rešim ta problem.
Jurko, ne vem, razmišljam…
Mogoče pa… Hm… No… Nam si zaupal svojo težavo in mogoče bi bila kakšna punca s tega foruma (mogoče pia?) pripravljena rečt kakšno besedo s tabo. Preko neta. Da si malo dopisuješ. Saj to ni tako grozno. V bistvu SPLOH ni grozno. Tako lahko podreš prvi zid in napadeš to grdobo, sramežljivost imenovano. En korak je.
Kaj meniš o tej odlični idejci? 🙂
he he moj majstr je bil tud plašen in jaz sem tud sramežljiva ampak ko se žura se mi neki odklopi in resnično odkrito žuram brez substanc (no dokler ni blo mojga majstra sem šla ene parkrat na žur zdej pa so nama druge zadeve bolj všeč). In ti povem da je bil pač moj miško na nekem plesu in jaz vsa naspidirana na ples (ker treniram ples me muzka zlo podžiga v mojmu razpoloženju) in mi neka kolegica namigne naj njega peljem plesat jaz pa kar odletim do njega (ki ga še nisem poznala) ga primem za roko ajde greva plesat, valda on ves preplašen upiral z vsemi 4 da kao on ne zna plesat mene ni živ bog ustavu in sva plesala in tko se je najina skupna pot začela. Potem je ves v strahu vprašu za telefon (hvala bogu da so nam ga glih dobr napelal domov) in naslednji večer poklicu kako sem kaj. Si morš mislit on je zbral pogum da je mene poklical jaz pa da sem sploh kej spravla od sebe, od samga šoka k je klicu mene mi je sapo vzelo. Pa nikol prej neb kej tazga jaz nardila spoh pa neko plesat vlekla sploh ne vem kaj mi je blo. Vedno sem bila taka da sem drugim naročevala kaj naj komu povejo pa se pozanimajo o tem ali onem pa naj kaj namignejo ipd. Moj pa je bil tud vedno bolj sramežljiv. Meni se mi je tisti večer nekaj odprlo in sem naredila tisto kar še danes nebi, njemu pa ko je poklicu. Je pa tako da vedno drug drugega spodbujeva in vlivava samozavest, včas morš tud kero grdo spustit da se človk zamisl če kam pelje to da se ne postaviš zase, mal pozabiš.
Ampak najina skupna pot traja že 4 leta in pol in bo trajala, glede na to kakšna sem bila prej si tega ne bi mislila nikoli.
v čem je poanta te zgodbe: v tem da si moraš zgraditi samozavest, to je tisto kar ti manjka. Rabiš nekoga ki te bo “zbrcal v rit” da boš neki naredu na samozavesti in na sebi (ne pravim da si slab fant sploh ne), pa če ne drugega pa enega zelo dobrega prijatelje ki bo pripravljen poslušat vsa tvoja razmišljanja o stvareh in ti povedat še svoj vidik in te prisili v še drug način razmišljanja, ne pa da najdeš neko gobezdalo. PA najdi si najprej prijatelja / ico in potem ko bošmal pridobu na samozavesti pa v akcio za dekleti. Sam to ti manjka. Pa kakšni punci ki te je pripravljena poslušat povej kaj in kako pa mogoče te o razumela in bo kaj no ne mi zdej obupat. poleg vsega sva pa oba z mojim fantom mlajša od tebe 3 leta tko da mislm da morš mal “plunt v roke” in začni delat.Veliko uspeha in sreče ti želim. Vš sej midva imava od svojih vrstinkov precej drugačna razmmišljanja precej bolj zrelostna kot drugi zato pa se z drugimi niti nisva mogla ne vem kako v družbo z druimi ker nisva “pasala med njih”. Sej te čaka nekje ena pa čeprov bo ona prva naredila korak, kje pa piše da ga morš ti? nikjer.
Človek lahko vse, kar hoče. Predlagam ti, da si postopoma dopoveš, da si, kakršen si, čisto v redu, in da ti ni treba biti popoln. Potem se boš manj bal ljudi (žensk). In poskušaj biti kar se da iskren, tudi za ceno tveganja. Povej punci (katerikoli že) da ti je všeč in da ti je kljub temu nelagodno, vse ji povej….Povej ji o tem, kako nebogljenega se počutiš, in videl boš, da se ti ne bo nič “hudega” zgodilo. In tudi če bi se ti zgodilo kakšno zafrkavanje ali zavrnitev in podobno, pa kaj… Če te dekle ne bo niti poskušalo razumeti, te ni vredno…Zakaj bi se torej bal česarkoli na tem svetu, razen morda tega, da ti sam ne bi mogel (znal, hotel…) ljubiti…?!
Hehe, dopisovanja me pa res ni strah, pri meni problem nastane pri konkretni situaciji, ko bi moral žensko, ki mi je všeč osvajat, kaj lepega rečt…takrat pa v meni nekaj zablokira, zaprem se vase in potem najbrž iz okolice res zgleda, da se delam finega da niti spregovoriti nočem.
Sicer pa ko je led prebit je prebit, ampak zakaj to mora biti iz ženske strani. Če bi bil ta led prebit z moje strani bi veliko žensk lahko spoznal, ugotovil kakšen tip žensk mi ugaja. Tako pa ker je to z ženske strani, kakšne velike izbire nimam, ker to se ne dogaja pogosto…
Jurko, dečko moj,
kje je največji problem? Pri začetku, če kaj vem. Led lahko prebiješ tudi ‘v mrtvo’. 🙂 Če te ni groza dopisovat si, si dopisuj. Lahko ti kakšna dečva postane zanimiva preko dopisovanja. Samo bodi max iskren in ji povej, da si sramežljive sorte in ko se bosta (če se bosta) srečala v živo (sam ne tuki bežat), bo ona že s tem ‘znanjem o tebi’ prišla tja. Drugo je, da se delaš nekega zgovorneža, potem pa tišina. Res muka zanjo. Važno je, da nekje (pa čeprav s pomočjo neta) nabiraš táko neškodljivo kilometrino.
Ni to zdaj neka oh! rešitev, je pa začetek. SAMO začetek, naprej je treba malo bolj brcat. Primož obljublja forum za samske že lep čas, mogoče bo pa zavoljo tebe kaj pohitel. 🙂 Do takrat se lahko sončiš na ona-on.com, kaj te pa stane? NIČ!
Te moram za ušesa, kar se osvajanja tiče. Blebetači in šarmerji imajo v mislih samo eno – veva kaj, za resne dečve pa dobro obračanje besed ni baš neka kvaliteta. Če imaš resne namene s punco in ona s tabo, bo razumela tvojo nerodnost, ampak če ti je všeč, ji boš to že upal povedat, a ne? VSAJ TO! Če ji ne upaš, ti že ni dovolj do nje in je nisi vreden, basta! Pišuka, a si dec al nisi? 🙂
Sama sem malo out (so what?), ampak še vedno prisegam na rek: ‘Fantje izbirajo, punce izberemo.’ In kolikor poznam punce okrog sebe, jih veliko misli enako.
Sicer se pa s klicajem in ne piko podpišem pod CIMETOV post. Zelo lepo napisano.
P.S. Ja, Marko, tud jaz sem lahko poskusna kandidatka, če želi. :))
Jaz bi se kr podpisala pod Mijin post. 🙂
Sm pa jaz tud bolj sramezljiva in vem kako je to ce ti zablokira takoj ko je zraven nekdo ki ti je vsec.Samo pr meni je tko da ce je kerkol drug tip zraven se me ne da ustavit od zgovornosti in vsega sam ce je pa un k mi zadogaja je pa konc veselja. 😉
Mogoce tale ideja z dopisovanjem ni slaba…tako imas vec casa za razmislek kaj napisat kot v zivo ko moras hitro odgovorit..vse skupaj lahko sprejmes kot igro in kot vajo in se zraven se kej novega naucis in mogoce res spoznas kksno prijetno punco.
No zdaj se pa že skor pogajamo. 🙂
Jurko,
bodi roža, pa še ti pusti svoj e-naslov, če si upaš. 🙂 Sem prepričana, da se je v tvojih ne preveč sramežljivo napisanih besedah 😉 našla marsikatera deklica, ki bi rada malo e-poklepetala s tabo.
Do najinega e-snidenja prav lep pozdrav, prav tako pa tudi vsem ostalim, ki spremljajo tvojo zgodbo.
Hello, ti posredujem mail za e-snidenje, prek maila pa res ni razloga, da bi se koga “ustrašil”.
Sicer pa mail ki si mi ga posredovala je bil nepopoln, na koncu manjka @nekaj.com
Pozdrav vsem…
Ej,stari jebeš use skupi…prva stvar k jo nardiš,je da se ti jebe za vse.
Al se pa začneš pogovarjat s punco o kakšnih stvareh,hobijih,glasbi ipd..
Pol pa itak vidš,se že mal spoznaš pa vidš če si ti njej ql pa če je ona teb..
Kasnej se itak začneš pogovarjat še o čem drugem,predvsem o zvezi itn..
Zase loh rečm da sm še mal hujš primerk k ti,čeprov k sm se odloču da grem na zmenk,mi je pol zmer ful dobr ratal.Ponavad je blo tko da sm se pred
zmenki ful bal kaj bo in že vse obsodu na propad.Pa je blo zmer čist drugač,
sam bat se ne smeš..Mene se ta strah še zmer drži,sam k se odločm zmer
use rata..to je ful zajebana stvar,v psihi sicer.