spremenila sem se
Nocoj sem sanjala čudovite sanje.Za roko sem se držala z bivšim fantom, ki ga nisem srečala že 10 let in v katerega sem bila noro zaljubljena. V sanjah sem občutila tisti nepopisni občutek zaljubljenosti, ki ga že zelo zelo dolgo ne doživljam več. Naj vam opišem klasično zgodbo: s fantom sva šla narazen tudi ker je on tako hotel saj je že bil poročen a v času, ko je hodil z mano, ni živel pri svoji ženi in majhnem otroku. Hudo je bolelo, a sprijaznila sem se ker tudi sama nisem videla prihodnosti. Torej to zgodbo sem pustila za sabo. Potem sem srečala sedanjega moža, še vedno me neskončno ljubi in on je meni najboljši prijatelj in neskončno drag. Ampak z mano se je v zadnjih letih nekaj zgodilo, kakor da sem končno odrasla. Pričela sem se izobraževati, spoznala sem nove ljudi ob katerih se dobro počutim, osebnostno sem precej zrastla, zavedla sem se, da so v življenju še druge stvari kot otroci, hiša, avtomobil, močno me privlači duhovnost…
Moj mož pa ne mara nič slišati o kakšni osebnostni rasti, noče napredovati na nobenem področju, noče se izobraževati, politika in aktualni dnevni dogodki ga ne zanimajo, goji osebne stike z ljudmi, ki se najrajši pogovarjajo o delu, zanima ga samo denar. Do mene in otrok je dober in ljubeč, a ob njem čedalje močneje čutim neko lakoto, ki je ne znam dobro opisati. Z njim se lahko pogovarjam le o otrocih, domu, o tekočih zadevah, jaz pa pogrešam neko globino, želim si, da bi ga lahko zaradi nečesa občudovala.
Prepirava se zelo malo, saj drugače nimamo posebnih problemov, meni je zvest in ga tudi druge ženske ne zanimajo. Moja preobrazba mu ni preveč všeč, čuti,da stvari niso več takšne kot nekoč in kakšna je njegova reakcija? Še bolj se je zakopal v delo. Sedaj dela tudi ob sobotah in nedeljah.
Še nikoli ga nisem prevarala, čeprav se priložnosti ni manjkalo,ker ga spoštujem in spolnost z njim je lahko zelo lepa čeprav pa je čedalje redkejša.
Nocoj pa so se mi prikradle tiste sanje, ki so me zadele naravnost v srce, zavedla sem se, da si spet želim doživeti tisti blaženi občutek ljubezni.
Prosim, mi lahko pomagate, želim si, da bi mi mož končno prisluhnil, naredil nekaj tudi za najino zvezo.
tudi jaz sem imela taksne sanje in enak primer,pa sem se kaksne mesec hodila vsa blazena po svetu.potem je pa minilo.zelja je pa ostala.se danes ga gledam z iskricami v oceh.tu pa se konca,saj imam otroka in fanta.neupam dalje,ceprav si zelim.kako bos pogumna ti, ne vem.je pa tezko po toloko letih,ko si si nekaj ustvaril,vse podret in zacet znova.
Glede na to, da si “osebnostno zrasla” medtem, ko mož caplja na enem mestu, bi to moralo odražati tudi tvoje pisanje. Iz njega razberem samo to, da ti je v zakonu dolgčas, da ne ločiš sanj od resničnosti oziroma, da si zrela za skok čez plot. To pa delajo nezreli ljudje, ki niso kos svoji zvezi.
Malo še delaj na svojem značaju. Saj veš lastna hvala se pod mizo vala.
Mihelca!
Oprosti ampak tudi jaz se strinjam z piško, imam svoje izkušnje in zdaj vem, da sem osebno zrelejša postala šele takrat, ko sem sama sebe tako “zdetajlirala”, da sem razumela, da ga ljubim takšnega kot je……..samo pri sebi in na sebi sem morala narediti spremembo in ko sem jo, sem čez noč zagledala sij v njegovih očeh!
Vse ostalo je igra, ki lahko ima visoko ceno če jo igraš. Lahko, da moraš poizkusit njena pravila, ker drugače ne boš prišla do spoznanja, ki ga iščeš, lahko se ji pa modro in zrelo izogneš!
Pomembno je samo to, da resnično ugotoviš; ampak ne površinsko, zrelo kot praviš, ga ljubiš ali ne?!
Ko ti bo jasno to, ne bo težko naprej, takrat boš vedela, da ni tvoje poslanstvo njemu širit obzorje, ampak ga ljubit ali pa iti, ker ne ljubiš!
lp zarja
tako kot pravi piška, želiš si skoka čez plot, pa iščeš napake samo pri možu, da boš lažje to izvedla. Seveda je dobro, da se izobražuješ, če se mož noče, ga pač ne moreš prisliti. Ampak zarad tega jz ne bi delala problemov. Mislim, da ti je res samo dolgčas u zakonu, pa zdaj ne veš kaj bi pravzaprav rada…. tko nekak.
Halo?
Dekle, si že kdaj slišalo o čem takem, kot je…ljubezen, iskrenost, zvestoba, spoštovanje. Naj bi bile vrednote…človeške in duhovne.
Se mi zdiš razvajena smrklja, ki ji je vse samoumevno…mož in njegova ljubezen predvsem…ki se ne zaveda, kaj ima.
Nisem prepričan, kdo potrebuje duhovno rast…ti ali mož…se mi zdi, da ti bolj…bistveno.
Če ga ne ljubiš, je pa itak brezveze.
Dragi:***,piška, zarja, en_bk, majdab…..
Vaše nasvete sem vzela zelo resno. Hvala vam.
Sedaj je pred mano velika naloga. Ugotoviti moram, kaj delam narobe, da se v mojem zakonu dogaja kar pač se. Kam sta izginila žar in toplina. Ali je možno vse to poiskati in vrniti kjer je njuno mesto ali pa se mora človek enostavno sprijazniti in prepričati samega sebe, da bi bilo lahko mnogo slabše?
Si se mi kar prikupila mihelca, očitno nisi tako grozno zagledana vase kot kaže na prvi pogled.
Zakon je res zapletena tvorba, ki se nenehno spreminja. Kam sta izginila žar in toplina? Povem ti, da sta izginila iz tvojega srca, kam pa sta šla pa boš najlaže sama raziskala. Mogoče na neko mesto, ki si ne zasluži toliko
žara in topline kot tvoj mož. Nič se ne sprijazni s tem, da bi bilo lahko slabše. Velikokrat pridemo v obdobje, ko ne čutimo dovolj ljubezni do partnerja, postanemo do njega nestrpni itd. potem pa njega obdolžimo čustev, ki jih sami gojimo do njega.
Želim ti, da bi spet našla kar si izgubila.
Draga mihelca, saj če stvari samo samnjamo, še ne pomeni, da jih tudi uresničimo. Pač pa so te sanje opomnile, da je nekaj narobe in ko je nekaj narobe je prav, da se ustavimo in razmislimo. Velika sreča je , da te ima mož še rad ampak ti tega več ne zna pokazati. Vendar mislim, da kaj veliko tu ni narediti. Ali se sprijazniš ali pa greš. Prepričana sem, da boš ostala v tvoje dobro in v dobro tvojih otrok.
Vse dobro ti želim.
Mihelca
Bi ti rad rekel, da je spoštovanje človeških vrednot, kot so iskrenost, ljubezen, zvestoba, spoštovanje, skromnost…in njihovo živetje..lastnost duhovno bogatega Človeka…z veliko začetnico.
Kot si opisala moža….je blizu.
Je pa res…nekdo, ki se vsako jutro zbudi s pogledom na Martuljkovo skupino…jo gleda ves dan…. zaspi z njim, počasi spregleda njeno čarobnost. Postane samoumevna…kar je slabo…jako fest slabo.
Nič ni samoumevnega…zapomni si…ne ljubezen, ne partner, ne…..
Ljubezen je potrebno negovati z največjo skrbjo.
Se splača..ker…ljubezen je tudi drugo ime za srečo.
Veliko sreče ti želim.
Lahko rečem kaj drugega, kakor da imaš prav? Vse kar praviš, mi je teoretično dobro znano. Verjemi, da nekaj podobnega vsak dan živim. Resnično pa so se mi tisto noč zgodile sanje, ki so me opozorile, da obstaja nekaj čudežnega, nekaj na kar ne moreš vplivati z jasnostjo svojih misli in se enostavno zgodi samo od sebe, če hočeš ali ne.
Pa saj se je občutek že razblinil in pridno živim naprej v skrbi za svoje najdražje, dom, službo……Dopovedati samemu sebi, da je vse dobro in prav, da moraš biti hvaležen za vsak trenutek, ki ti ga nameni življenje, da je partner najboljši prav tak, kakršen je……..Zakaj srce neprestano sili nekaj po svoje, ko pa vendar vem, da trenutno ni drugega moškega, ki bi mi kradel misli, od svojega moža pa prejemam veliko ljubezni.
Ukazati srcu, naj se strezni in začne bolj ljubiti tisto kar ima?
Hvala za čas, ki mi ga posvečaš.
Hmmmm…Mihelca
Ukazovati srcu???
Ne, ne moreš ukazovati srcu, koga naj ljubi. Če ljubi drugega, bodi poštena do sebe in do moža….zapusti moža, familijo…in pojdi, kamor te vleče srce.
Ni glih tko simpl…a ne. Ja…lahko pa ostaneš z možem…pa pustiš času, da razžre vajino zvezo…pa vajini življenji…pa družino…pa …pa tko naprej.
Vesela sem, da ti lahko pomagam. V tem primeru ti moram žal povedati, da je vse samo utvara in da se zelo slepiš, ko iščeš neko resničnost in sporočilo v teh sanjah. Da se boljše izrazim, ti v resnici sploh ne čutiš tako, sanje so te v to prevarale. Ta fenomen zelo dobro poznam, ker sem ga doživela že najmanj dvakrat. V srednji šoli nisem nikoli kaj prida marala tečne učiteljice nemščine. Potem pa sem enkrat sanjala nekaj zelo lepega o njej in zanimivo je bilo to, da je ta sprememba posegla v moje dejansko življenje. Od tistega trenutka dalje nikakakor več nisem mogla čutiti drugače, kot da jo imam rada. Izkušnja je bila namreč tako otipljiva, a vendar so bile samo sanje. Iz tega izhajajoči občutki so bili v bistvu brez stvarne podlage in brez pravega razloga. Zato si nehaj delati utvare o nečem, česar ni, z nekom, ki ima nekje drugje svoje življenje in svojo družino in raje pripravi kakšno romantično presenečenje možu, saj že lahko vidiš, kako odrinjen se počuti v vajini zvezi.
Predraga moja !
Z takšnim načinom vajinega skupnega življenja hodita vsak po svoji poti in se s tem vedno bolj oddaljujeta…
Ti živiš v svojem in on v svojem svetu,to pa ni najboljši recept za harmonično življenje.
Moje skromno mišljenje:
uporabi žensko diplomacijo,ki nam je vsem že položena v zibelko,samo veliko jih tega ne zna uporabljati!
Verjemi mi govorim iz lastnih izkušenj in ne moreš si misliti kakšni čudeži se dogajajo,pa ne da začneš z vsemi kanoni:)))))))
Počasi dan na dan in videla boš,da boš dobila vrnjeno na deseto potenco,samo vztrajati moraš,ker moški so vedno in bodo vedno pripravljeni za žensko narediti vse (žensko ki jo imajo radi),samo na pravi način moraš pristopiti in seveda vztrajati.
tako,kot sedanji odnos ni prišel čez noč,tudi =ozdravitve= ne bo čez noč.
Samo rada ga imej in mu tudi pokaži,kako pa ti najbolje veš sama…
Seveda,pogoj pa je da ga še vedno imaš rada,drugače so vsi nasveti zastonj!
Želim ti obilo moči,pozitivne energije in poslavljam se z željo,da vama uspe
in da bosta zopet našla drug drugega,ter naprej hodila po isti poti.
LP NADIN
PS,še nekaj SANJE SO ENO RESNIČNO VSAKODNEVNO ŽIVLJENJE PA POVSEM NEKAJ DRUGEGA!
Draga Mihelca,
naj povem še svoje mnenje. Po eni strani gre lahko res za vse to kar pravijo ostali, po drugi strani pa se ljudje res spreminjamo (it`s evolution, baby) in gremo naprej…in nekateri več ne zadovoljujejo naših želja in potreb. Zakaj vztrajati v zvezi z nekom, le zato,ker nas ima on rad in je dober človek?Ga imaš tudi ti? Je to to? Življenje je le eno in pa ne veš…če ne tvegaš. Mogoče mora res on kaj narediti za vajino zvezo in problem ni v tebi. Sama najbolje veš kako je s tem, če pogledaš vase.
Avtor: Taja
Draga Mihelca! Mislim, da si lahko prav srečna, da je tako, kakor je. Imaš dovolj razlogov, da lahko občuduješ svojega moža. Če se najraje pogovarja o otrocih in domu, pa toliko boljše. Po njegovih besedah se namreč vidi, kje je njegovo srce – pri tebi in sadovih tvojega telesa (otrocih). Marsikatera žena bi si želela imeti takega moža, kot ga imaš ti. Le kaj bi zanimanje za politiko koristilo zakonu?! Prav malo!
Glede duhovnosti pa – veš, duhovnosti je več. Ne moreš biti prepričana, da je ravno tvoja izbira duhovnosti najboljša, da bi se zanjo morali vsi tvoji najbližji navdušiti. Glej, mene je pred petnajstimi leti zaneslo v New age in hinduizem, in sem tudi hotela druge navdušiti nad tem, potem pa sem vse tisto zavrgla, ker sem se navdušila nad izvirnim biblijskim krščanstvom, v katerem najdem mir in spokojnost še do danes. Če si našla duhovnost, ki ne vključuje boja za ohranitev družinskih vezi, mislim, sprejetja drugačnosti s strani moža, potem je v tvoji duhovnosti velika vrzel. Daj, Mihelca, napolni to vrzel s sprejetjem svojega soproga, takega, kakršen pač je, saj te ima rad, in skušaj sprejeti tudi nekaj te drugačnosti, ki je med vama. Predvidevam in ugibam, da si spoznala nekaj duhovno naravnanih ljudi, in da ti je to vzbudilo željo, da bi tudi soprog bil takšen. Saj te razumem. Lepo je, če imata dva iste duhovne interese. Ampak življenje je pač tako, da se razlikujemo med seboj.
Če stremiš k izgrajevanju svoje osebnosti, bi bilo prav, da niti ne razmišljaš o tem, ali si že kdaj prevarala moža ali ne. Duhovnost in prevara ne gresta skupaj. Duhovnost bi morala biti luč (čeprav obstajajo tudi temačne duhovnosti, žal), varanje pa je tema.
Ampak zdaj si malce pod vplivom sanj, pa te bo že minilo. Ne moremo si pomagati, kar sanjamo, pač sanjamo in to nosimo v sebi še nekaj dni, potem pa pozabimo. Naj zbledi spomin na te tvoje sanje in zablešči podoba tvojega moža, ki te je izbral za svojo doživljenjsko sopotnico. Bodita srečna!