Sprememba imena
Poznam kar nekaj ljudi, ki so spremenili svoje ime. Eni zaradi numerologije, drugi, ker so se imena ali priimka sramovali, tretji, ker so hoteli zveneti pomembno in plemiško, četrti, ker mislijo, da če se prepišejo v npr. Zupančič, niso več Brajdič, peti, ker so imeli izdaten policijski dosje, in jim je upravna enota vseeno dovolila spremeniti ime, šesti, spadajo pod “pet”, ampak so potegnili črto in želeli začeti znova. Imaš pa tudi zgolj samo norce, ki ime spremenijo iz samo njim znanega razloga, ponavadi si ime in priimek še zmislijo v kaj takšnega, da te kap. Definitivno pa sprememba imena ni znak psihičnega zdravja.
Menim, da je odvisno od primera do primera. Imela sem sošolko, kateri so starši dali – ne le za tiste, temveč tudi zdajšnje čase – precej togo in nenavadno ime. Ko si ga je kot odrasla spremenila, smo ljudje iz njenega okolja njeno odločitev upoštevali. Tudi zato, ker je ob neki priliki pojasnila, da se s prvotnim imenom ni nikoli poistovetila in se že kot otrok predstavljala novim znancem z drugim. Tega, drugega, je kasneje tudi uradno prevzela in ji pristoji.
P.S.
Obenem naj napišem, da pozdravljam ukrep, po katerem lahko na ta forum ponovno pišemo tudi neregistrirane osebe.