sprejemni AGRFT

Ola 😉

Zanima me, če je bil kdo od vas kdaj (ali poznate koga) na sprejemnih izpitih za AGRFT?
Saj ne, da bi se interesirala za študij, ampak bi res rada vedela ali je res tako za…. kot je slišati ali so to le bajke in pripovedke za zimske večere?
Spomnila sem se pa, ker je imel Studio city prejšnji teden gosta in je Stefančič vrtal v njega kako je to s krutostjo in brutalnostjo avdicije, povedal ni seveda nič konkretnega, le abstraktno – da provocirajo zanalašč, da vstopili v um in čustvovanje kandidata, in da so izbrani res nekaj posebnega, nakar sem v SP brala še Koruna, da to pa že ne more biti preprosto, ker na AGRFT v nasprotju z drugimi fakultetami izobražujejo genije itd..

Tako da me zdaj res že pošteno muči vprašanje, kaj se tam dejansko takega dogaja. Včasih sem si predstavljala, da jim predstaviš že naštudiran tekst, verjetno še kaj zapoješ in odigraš kakšno situacijo, katero ti oni naložijo…zdaj pa več ne vem kaj naj si mislim.
Ve kdo kaj ti delajo?

Lp;
Norah

Kakšne genije izobražujejo se lepo vidi po kvaliteti slovenskih filmov…To je malo bla bla ;se reklamirajo kao. Podobno je kot z dohtarji;vsi se imajo za oh in sploh ,potem pa vsake toliko slišiš o debilnih napakah pri zdravljenju.

Ma, fama je vedno okoli tega AGRFT, jaz se čisto strinjam s Perotom. Kvaliteta igralcev je daleč od “genialne”, res pa je, da se najdejo kaki biseri.
Sprejemci? Od normalnih do groznih, vse je tu. (sem se menila z ljudmi, ki so jih dali bodisi uspešno bodisi neuspešno skozi) Res je, da te postavijo v situacije, kjer se moraš znajti in kjer ti ni vedno prijetno. S tem dejansko preizkušajo, kako reagiraš na odru – končni fazi izobražujejo kader, ki bo vedno znova javno izpostavljen, kar ni vedno lahko, včasih izjemno neprijetno in igralec mora dejansko biti pripravljen na vse, znati ohraniti mirno kri, tudi ko se znajde v veliki zadregi.
Zato dajejo pripombe, so strogi, celo posmehljivi, ali pa pokažejo, da jih dolgočasiš – ker bo tudi publika taka. Igrat moraš, pa tudi če slišiš vzdihovanje pri gledalcih, recimo, ostati moraš resen, pa če se vsi krohotajo. Dejansko se moraš naučit neke distance do tega, kar se dogaja okoli tebe, vsaj tako se mi zdi.
(itak se mi zdi, da moraš biti vsaj malo ekshibiconista, da ti paše igrat pred vsemi – pa to ne mislim v slabem smislu)

Pa da ne bo kdo mislil, da zdaj zagovarjam tiste ljudi, ki tam učijo; marsikateri bi moral sam še čez kako konkretno šolanje (predvsem kar se tiče splošne kulture in humanosti)! In tretiranje na sprejemcih ni zgolj “pedagoške” narave – posmehujejo se marsikdaj preprosto zato, ker vejo, da si to lahko privoščijo in ker se izživljajo.
Res pa je, da ni tako grozno, kot se sliši; ljudje, ki so danes obetavni mladi igralci, niso imeli posebnih pripomb na sprejemne. Ponavadi je tako, da jih najbolj šimfajo tisti, ki jim ne uspe. Potem je seveda kriva zoprna komisija, ki se je na vse pretege trudila, da te spodnese. Ne rečem, da je vedno tako, a večinoma je. Težko je priznati, da pač nisi nadarjen, da je treba kaj drugega najti. Ker po mojih izkušnjah, ljudje, ki jih jaz poznam, da so na AGRFT, si zaslužijo da so not. In tisti, ki niso, naj tudi zunaj ostanejo. Če imaš talent, ga imaš, ne glede na vse komisije in njihovo obnašanje. Po mojih izkušnjah je tako, vsekakor pa zagotovo obstajajo ljudje, ki bi morali biti not in niso in taki, ki tja sploh ne sodijo, pa so tam.

Kaki konkretni primeri? Ja, znajo zabrusit ti v obraz, da to je pa zanič, kaj pa mislite, to je brez veze, tega ne znate, to je slabo, kaj se greste, a res?
Zakaj ste to tako naredili, ha, ha. Posmeh. In te poniža. Dajte si tole še malo prebrat. Ali pa pogleda tvoj izdelek (za režiserje recimo) od daleč in zaničljivo reče, da ne znaš izbrati teksta, da bi pa lahko kaj bolj sebi primernega našel, veste, tale drama zahteva malo poglobitve.
So take fore, nekaj sem jih povedala na pamet, večinoma so pa resnične. Dosti ljudi je odšlo od teh pogovorov prizadetih in ponižanih. Dosti pa jih je odšlo močnejših in z optimizmom. Ker jasno je vse odvisno od človeka, s katerim se meniš in ki te dobi v roke. In tudi (predvsem) od tebe.

No, zdaj sem že ful zadolgovezila:)) Itak je najbolje, da bi povedal nekdo, ki je to res dal skozi, jaz iz lastnih izkušenj ne vem, vem pa po pripovedi precej prijateljev in znancev. In spet poudarjam – so tudi dobre izkušnje s sprejemnih, prijetne. En kolega mi je rekel, da si ne smeš preveč goreče želeti sprejema (on je bil sprejet v prvo) – to zavohajo. Ohraniti moraš malo distance in treznosti, celo flegmatičnosti. Malo ti mora biti vseeno, prevelika vnema te pokoplje. Ne smeš pokazat, da ti njihovo mnenje pomeni vse.

Uf, ful sem se razpisala, hočem samo rečt, da po eni strani jim priznam, da vedo (vsaj v večji meri), kaj delajo, po drugi strani znajo biti pa čisti idioti. Poznam ljudi, ki so študij (ne igralstva sicer, a na AGRFT) opustili zaradi nemogočih mentorjev.

Sicer pa, tudi Einsteina so zavrnili na faksu, tako da…:)))

mah aves kako je . ce nisi talent nimas tam kej delat. prijavi se vsako leto okol 300 folka recmo samo za igro, od tega jih 100 pojma nima, 100 jih sam mal proba, 50 jih ni dost dobrih, od ostalih 50 jih pa izberejo 6 al kok. tko da za tistih 100 ki niso dobri je problem. pa za tiste ki si zelijo, pa ki jim ne uspe so tud gotov dost tezki.
js ne bi nobenga podcenjevala. vsakmu lezi nekej druzga.- pa ni samo tekst za na pamet. sprejemci trajajo kar nekej casa, od tega je ena naloga tekst na pamet predstavt. pol mas pa kej za interpretirat na mestu. kar ni nujno lahko.
mogoce si sla kdaj gledat impro ligo. niso vse predstave ne vem kolk fajn, sam more glavca delat skos in ni enostavno.
sicer gres pa lahko probat pa bos vidla. men se ne zdi ne vem kok lahko.
aja pa btw, lahko prasas na katerikol sredni soli al pa na agrft kaj je treba tam delat.

lp

če nimaš talenta- daru, tam nimaš kaj iskati….ne mislit, če si lepa,postavna,maš dobre joške in rit, da boš s tem kaj dosegla….rekli ti bodo, da bi bila za porniče dobra, al pa kaj tazga…..sprejemni na AGRFT so resna reč…seveda moraš nekaj v naprej pripravit, kakšen odlomek, nekaj poezije, ampak najpomembnejša je IMPROVIZACIJA….v prvem krogu predstaviš tisto kar si pripravila, že tam se vidi kako in kaj…v drugem krogu….v tretjem krogu in tako odpadajo kot knofi na gatah…..ko pride do selekcije I.stopnje, tam pa pride do izraza samo improvizacija…npr. reče ti:
tvoja mama je bila zelo dobra ženska, imela te je strašno rada in ti njo…bili sta resnični prijateljici ne pa mama in hči…vse, vse si ji zaupala kot druge punce zaupajo samo ssojim prijateljicam…sedaj pa ima raka in umira…dejansko umira….no prosim, pogovarjajte se s svojo namišljeno mamo…..a misliš, da je to enostavno, amisliš da lahko kar tako malo učke z rokco mencaš in vzdihuješ…jok brate moj…treba je iti zelo globoko vase, zelo globoko, poiskati v tej globini vsa čustva, vse spomine za nazaj…predvsem pa smo morali imeti v svojem življenju že kakšne izkušnje…tistih 6 izbranih je res uzbranih….če pa imamo pri nas slabe igralce, pa pomeni samo to, da je bilo tistih 6 kdaj tudi otrok članov ali pa prijatelj komisije in otrok igralcev…..ko grem jaz v gledališče gledat novo predstavo, me morajo igralci prepričat, predstava me mora potegnit NOTR….da, če padem notr, sem del predstave. če pa ne, grem na polovici domov….veliko predstav me je potegnilo…..naši igralci niso vsi slabi….veliko je odvisno od režiserja…če je seronja, ne bo naredil dobre predstave, tdi če dela s samimi dobrimi igralci….doživeti je treba katarzo…o tem se rad pogovarjam z ljudmi, ki zadevo res obvladajo…
NORAH, v končni fazi, če prideš v zadnji krog IZBORA, ti lahko član komisija reče da mu improvizirano zaigraj prizor v katerem si prostitutka, ki ima doma lačnega otroka in se moraš res zelo, elo potrudit, da boš dobila STRANKO…to je dosti težje zaigrati, kot pa prizor, ko je stranka že v tebi….za mene najtežje pa je zaigrati zelo smešen prizor, tako originalno, da se člani komisije res od srca naežijo in ne samo hihitajo…..igralski poklic draga moja NORAH je zelo zelo težak, ves čas si v nekem drugem svetu, ves čas si s svojimi NOTRANJIMI OČMI vrtiš svoje filme in inščeš v svoji podzavesti ohranjene spomine, predvsem ČUSTVENI SPOMIN….

Ej!

Ves kaj pa mene zanima…kolk vloge igra starost? Jest sm namrec stara 21, kmal 22, pa me je ta AGRFT vedno zanimu, vsaj tolk, da bi sla probat, mogoce pa rata ta stil. Ker si ne zelim ne vem kolk mocno, me zanima, ce so sprejeti sami “fanatiki”, sej ves, da vse spremljajo, ful berejo, so v svojem svetu…Kaksn mas ti lajf?

Tnx!

leta niso pomembna, lahko celo koristijo, ker imaš “več” izkušenj in ti SPOMINI bolj delujejo….govorim o spominih, ker jih poznamo več vrst…spomin okusa, spomin čustev, spomin vonja…….ko igraš, ti vsi ti spomini zelo prav pridejo…npr. poznaš spomin vonja in okusa npr. LIMONE in se ti kar sline pocedijo….poznaš spomin hude žalosti, če si doživel smrt človeka, ki si ga imel rad bolj kot vse na svetu in ko moraš igrati – improvizirati tak dogodek, ti ta spomin še kako pomaga-spomniš se nanj, se poglobiš in čustva se odprejo….
Praviš: VSAJ TOLK DA BI ŠLA PROBAT…to itak vsak reče, samo to je bistveno premalo….vaja dela mojstra, moraš se pripravit-maximalno in vedno se poizkusaš skoncentrirat in notranje poglobit, ker površinska igra je pa res zelo bedna, kar vidimo pri nekaterih igralcih v gledališču. ko ti gre na kozlanje in se sprašuješ, pa kaj hudiča je delal in mislil režiser, da ni tega brcnil v rit…..če imaš občutek da se mučiš ko vadiš, da ti misli preveč uhajajo drugam, potem nima smisla……seveda pa je dobro o teh zadevah veliko brati, npr, STANISLAVSKEGA od A-Ž……

Hej!

Ma jest sm igrala v dramski ze dolgo casa nazaj ( osnovna in srednja sola), ampak sem se na odru ful dobr pocutla! Recimo, ko gledam kaksen film ali predstavo si doskrat zamislam, kako bi jest to odigrala…Ne da bi se hvalila, ampak sem bila takrat med opazenimi, kar mi je dal dodatno spodbudo in tud zarad tega veckrat na to pomislm, kaj pa ce… Ne vem pa, ce bi jest to delala celo zivljenje, da bi to bil moj zivljenje. Razmislala sem tud o impro ligi oz. amaterskem gledaliscu sam ne vem kako not pridt, verjetno se premalo gibljem v teh krogih. A ti poznas kej? Kako je tam?

Uzivej!

Mene pa zanima za Filmsko režijo. Kako je tam na sprejemcih? Nikjer ne najdem, kaj je treba naredit itd. Tega si zelo želim, želim si priti na agrft in snemati. Je možno se vpisati na dva programa npr na f. Režijo in f. Montažo, pol pa kar ti rata?
Hvala!

Če kdo pozna koga, ali ima osebne iskušnje, ali pa si morda le želite sodelovati v kakem filmskem projektu, naj me kontaktira na email: [email protected]

LP

dragi peroo
Ali ti slučajno ne pozna vlado novaka ki je bolši igralec na svetu sploh. zato bom jaz tudi Sebastijan cavazza. Cavazzi je mu umrl sin zato tako tudi ucenjuje [hashtag=mrtvo]#mrtvo[/hashtag] hladno

Jaz sem bila na sprejemcih, jih naredila, in lahko recem, da nic od zgoraj napisaneganne drzi…

Kaj pa drzi?
Tudi mene nekaj zanima, nikjer ne zasledim tocnega podatka.. je improvizacija na vrsti ze v prvem krogu ali je takrat samo interpretacija naucenega teksta?

Ali mi lahko poveš s prve roke kako potekajo sprejemni izpiti na AGRFT?

Koliko so pomembna poznanstva in veze, kakšne naloge za improvizacijo so ti dali, kako pomemben je pevski posluh in tudi kako je kasneje, ko študiraš?

Najlepša hvala za kakršnekoli informacije.

Zdravo! Zanima me, če mi lahko kdo pove kaj glede tega kako napisati življenjepis za AGRFT, ker vem, da so na informativnih govorili, da to ne more biti standardni življenjepis, temveč moraš iti izven okvirjev, pa če bi lahko kdo malo bolje vseeno razložil v kakšnem smislu. Zanima me tudi, kako se je najbolje sam pripravljati na sprejemne izpite za AGRFT.

Najlepša hvala za kakršnekoli informacije.