šport in občutek slabosti

Pozdravljeni.

Že večkrat sem v različnih revijah zasledila članke, ki obravnavajo zdravstvene
težave, ki se pojavijo pri ukvarjanju s športom nikjer pa nisem
zasledila članka, ki bi morda obravnaval težave, povezane z glavkomom in
visoko miopijo. Morda se motim, ampak določene težave, ki me pestijo pri
»preforsiranju« (pri teku, kolesarjenju, hoji v hribe), povezujem z mojim glavkomom (juvenilni širokokotni, za
zdravljenje uporabljam Xalacom) in slabovidnostjo (Miopia alta, v celoti
stanjšana mrežnica; Dsph/ D.o. – 14,00; L.o. – 18,00). Druga
oftalmologinja, ki me ima sedaj v »oskrbi« mi je svetovala, da naj se
ukvarjam predvsem z »nedeljskimi družinskimi sprehodi«, prva
oftalmologinja pa mi je dejala, da so meje tam, kjer si jih postaviš. Ne
prva ne druga nista odgovorili na konkretno vprašanje, ali se in v kolikšni
meri lahko ukvarjam s športom. Ne ena ne druga se ne ukvarjata s športom,
tako da verjetno ne razumeta želje po aktivnem življenju in mi na tem
področju ne moreta pomagati. Zdravnik z medicine dela pa je izjavil, da bi tri četrt ljudi z mojimi težavami ležalo doma na kavču in se smililo
samemu sebi. In spet sem ostala brez odgovora.

Problemi so naslednji: ob določenih pogojih me začne pestiti slabost, ki se
v najslabšem primeru konča z bruhanjem. Ob tem nimam občutka vrtoglavice, kvečjemu pritisk nad očmi (kot nekakšen obroč). Ker vem, da se zaradi stanjšane
mrežnice ne smem preveč naprezati, sem tempo pri vseh aktivnostih
prilagodila temu. To dejansko pomeni, da za gorsko turo računam do 30 %
več časa, kot je predvideno v vodičih. Podobno tudi pri teku in
kolesarjenju. Opazila pa sem, da se pri določenih pogojih slabost hitreje
pojavi. To so: visoke temperature ozračja, nenaspanost in zlasti
preforsiran tempo (predvsem hitrost, ne pa dolžina ture). Sklepala sem, da
lahko z ustreznim kondicijskim treningom dvignem prag vzdržljivosti ter
začetka pojavljanja slabosti, kar se je deloma tudi uresničilo (prej sem
npr. porabila 50 % več časa na turo). Zanima pa me, čemu lahko pripišem
te slabosti? Ali sta za to kriva izključno glavkom in miopija, ali pa gre
morda še za kaj tretjega? Na srečo nimam
»potovalne bolezni« pri vožnji z avtom.

Ne pričakujem nekega čudežnega odgovora, bi pa pomagal že odgovor,
ali so te slabosti res povezane z očesnimi težavami, ali pa je tu še kaj
tretjega. Predvsem bi pa prosila za kake smernice glede pravilnega pristopa
k rekreaciji glede na opisane težave. Stara sem 35 let.

Hvala za odgovor

Spoštovana,
Ker gre za zelo specifičen problem smo potrebovali nekoliko več časa za odgovor. Stvar je namreč takšna, da tudi v literaturi ni veliko podatkov o tem kako točno ravnati v takšnih primerih. Verjetno ste zaradi tega dobivali takšne odgovore s strani zdravnikov drugih specialnosti. Kar zadeva glavkom, je sodeč po podatkih iz literature aerobna vadba ugodna, saj znižuje introkularni pritisk, sicer bolj pri moških kot pri ženskah. Kar zadeva hudo miopijo kot jo navajate, pa je res, da so prisotne omejitve, z namenom varovanja stanjšane mrežnice. V obeh primerih se morate izogibati predvsem dolgotrajnim izometričnim kontrakcijam (statične vaje). Aerobna vadba v smislu teka, hitre hoje in podobno, naj ne bi vplivala na ta stanja v tako veliki meri, da bi sama po sebi povzročala težave, ki jih navajate. Obstaja tudi t.i. optokinetični refleks, ki bi ob fokusiranju določenih predmetov lahko sprožil slabost, in bi obremenjevanje očesa med tekom in vadbo alhko pripeljalo do tega. Jaz bi na vašem mestu oskrbel tudi za pravilno hidracijo, saj bi morebitna dehidracija lahko povzročila podobne težave. V naslednjih dneh bomo objavili navodila za pravilno hidracijo športnikov in rekrativcev, tako da boste lahko sleidli povezavi. Sicer pa bi lahko šlo tudi za pretreniranost. MOgoče je obseg vadbe prevelik za vaše trenutne fizične zmogljivosti. Prosim vas, da premislite tudi o tej možnosti. Drugi znaki bi bili razdražljivost, motnje spanca, pretirana utrujenost…