Vse, kar gluhe zanima, je šport, šport in še enkrat šport! Kadar je kje kakšen športni dogodek, so čisto nori in bi radi dosegli svetovni rekord. Ko pa se gre za izobraževanje, pa jim je dovolj, če so pomožne šivilje, pomožni mizarji in hlapci… No comment! Tudi glede problematike zaposlovanja so gluhi čisto apatični. Ko pa se začne kakšen trening, pa četudi je ta zgolj za rekreacijo, takrat pa postanejo pravi fanatiki: osvojiti hočejo svetovni rekord, zlato medaljo, pokal in kar je še tega, četudi gre samo za rekreacijo… Enkrat so imeli gluhi piknik, pa so dobili pri športih, ki so se jih igrali, prave pravcate diplome, pa še majice za povrh! Samo da so prišli na eno od prvih treh mest, pa so to dobili!!! Pa to je too much! Namesto, da bi se ukvarjali s športom zgolj zaradi užitka, jim na navadnih športnih piknikih (ki niso nič več kot gasilske veselice, na katerih organizirajo tudi kakšno rekreativno tekmovanje), delijo diplome, majice, kolajne, pokale, ipd! Bolje bi bilo, če bi bil šport gluhih le za užitek, brez kolajn in tako brez nepotrebne tekmovalnosti. Pa tudi ceneje bi bilo… Majčke niso zastonj, tudi kolajne in pokali ne…