Naučili so nas, da je bolečina nezaželena, pa saj je res tako. Le kdo si jo želi? Pa vendar, ne da bi jo iskali sami od sebe, ampak ko pride, se je potrebo ozreti nanjo in ji posvetiti pozornost, preden jo odpravimo z različnimi protibolečinskimi sredstvi . Ozreti se na njeno sporočilo. Vprašati se o tem, kaj mi sporoča. Kaj sem spregledal/la? Kje sem v neravnovesju?
Poleg telesne bolečine, pa obstaja tudi duševna. Tudi ta nam ne diši, le zakaj bi nam? Saj nam je v naravi, da stremimo k temu, da nam bo lepo in prav je tako. Pa vendar nas velikokrat bolečina spremlja tudi na prvih korakih okrevanja, ko začnemo na novo čutiti, ko se začne v nas porajati nekaj novega, ko začnemo okrevati. Ne govorim, da bi morali prenašati neznanske muke. Govorim o tem, da je zdravo, da se ozremo v našo bolečino in sprejmemo njeno sporočilo, ki nam ga prinaša iz globočin nas samih in da jo jemljemo tudi kot proces porajanja nove resnice in odmiranja tistega, kar ne potrebujemo več.
Seveda pa je pomembno, da pomagamo telesu in duši pri samoočiščevanju tako s spodbudo, zdravo hrano, gibanjem,…..in predvsem ljubeznijo.

Mateja Debeljak, univ.dipl.soc.del.