Ne morem si kaj, da se nebi oglasila. sem učiteljica in na šoli imamo nekaj otrok, ki so v reji. To so ponavadi taki revčki in niso običajni otroci, ker izhajajo iz neprimernega socialnega okolja, mnogi so verjetno zlorabljeni na tak ali drugačen način, imajo znižane sposobnosti… So otroci s posebnimi potrebami in z njimi je zelo težko delat – če nisi res rojen za to, imaš znanje, izkušnje in da te to res veseli. Vsa čast rejnikom, ki imajo po tri take otroke v skrbi po cele dneve, ostali si sploh ne predstavljate, koliko je to.

In preživet tri z 900 EUR :)) Pa dajte no, 900 EUR je še komaj dovolj za enega. če pa niste zadovoljni s svojimi plačami in bi radi “obogateli” se pa lotite tega, ali česarkoli drugega, pejte na ceste, do direktorja, ne pa gledat drugim pod prste.

Morda tukaj dodam svojo osebno zgodbo:

Odločila sem se za poklicno rejništvo in v njem vztrajala skoraj deset let. V tem času sem (med drugim) izgubila pričakovani dohodek v višini NAJMANJ 80.000€, ki bi ga dobila, če bi hodila v katerokoli drugo službo (imam fakultetno izobrazbo). Tam bi imela tudi regres, pa malico, pa prevoze in predvsem PLAČILO V POKOJNINSKI SKLAD,ki bi mi prineslo spodobno pokojnino – iz obstoječe plače za delo rejnice pa lahko pričakujem kaj? če je bila plača 380€, kakšna bo torej pokojnina iz tega?
Imela bi seveda tudi tedenski in letni počitek in praznike pa bolniško – v rejništvu si vpet ves čas in nič od tega.

No, eno je izgubljeni dohodek in pričakovana pokojnina, drugo pa so storški za PREŽIVLJANJE REJENCEV ki sem jih tudi poravnavala iz svojega, saj sem jim zagotavljala življenje na dostojni ravni (kar država z 262€/mesec ne zagotavlja), če sem hotela, da imajo enako kot mi in naši biološki otroci.
Tako, zdaj po tolikih letih sem z dolgim nosom in s pohvalo za svojo plemenitost. Res je, da imam pristne odnose s tujimi otroki od katerih je eden postal celo moj sin, da sem poskrbela in morda obrnila zlo usodo kakšnemu otroku v pozitivno smer, a vse to bi lahko bilo in bi bilo tudi, če me ne bi finančno opeharili.

Počutim se ponižano in prevarano..kar sram me je, da sem jim vse to dovolila.

Če bi bila prej mordrejša (kar vcečina ljudi v tej državi je in se zato ne odločajo za rejništvo – večina si ne more niti predstavljati, da bi samo za kakšne tri mesece v svoj dom sprejela v goste tri tuje ljudi…), bi namesto rejništva raje kar takoj posvojila enega ali dva otroka. Verjemite, da je tudi finančno ugodneje, saj država staršem za lastne otroke bolj pomaga kot rejnikom za tuje. Preračunano!
kakorkoli obračaš: ČE HOČEŠ BITI DOBER IN POŠTEN REJNIK IN ČE HOČEŠ ZA TUJE OTROKE DOBRO POSKRBETI, MORAŠ BITI BOGATUN – če se za rejništvo odloči povprečen Slovenec, ga to pahne v revščino in z njim vso njegovo družino! Žal večina rejnikov ni bogatunov in torej lahko vsi vemo na kakšni ravni živijo oni in rejenci!

Pozdravljeni,

sama sicer nisem prijavljena na forumih, ampak se tej vaši temi nisem mogla upreti.

Kot otrok star 5 let sem bila dana v rejniško družino daleč stran od mojega rojstnega kraja. Od tega je minilo že 23 let. Pri tej družini sem bila dolgih šest let. Dolgih pa zato, ker nisem bila srečna. Bila sem v rejništvu na ogromni kmetiji kjer sem dosti delala in bila vzgajana v katoliški veri. To pa ni bilo tudi vse, bila sem talentirana športnica za namizni tenis, ker sem enkrat zamudila domov sem še zadnjič lopar začutila na svojem telesu in ga nikoli več držala v roki. Dostikrat so me tepli … no v podrobnosti ne bom šla. Nakar sem se pri 12ih letih vrnila nazaj domov, kjer sem ostala dolgi dve leti, kjer je bila situacija še hujša. Na srečo sem imela dovolj poguma vse prijavila policiji ter pri 14ih letih našla družino pri kateri sem še danes, pa čeprav so zame rejnino prejemali samo do mojega 18. leta. Sedaj je minilo že 10 let in jaz sem še tukaj. Tu je moj dom. Imam novo družino v kateri sem srečna., ker so me sprejeli kot za svojega otroka. Imam mamo in sestro katerima bom vedno hvaležna za vso podporo in ljubezen ki sta mi jo dali v teh štirinajstih letih pa čeprav nista bili plačani za to.

Imam dve izkušnji z rejniškimi družinami 1. me je vzela za pomoč na kmetiji in finančni dodatek.

2. pa zgolj iz ljubezni in želje nekomu pomagat. Da pa to ni bilo za denar je pa razvidno iz tega da me je z svojimi financami pomagala do izobrazbe in da sem danes kar sem hvaležna samo njej…

Hvala Sneška, rada te imam.

To je še en dokaz, kako zgledno rejništvo je v Sloveniji.Odličen zakon, še boljše nadziranje. Idealni standardi in pogoji za otroke,preverjeni rejniki i še bi lahko naštevala….

Predvsem je biti rejnik odgovorno delo 24 ur na dan. Se ne da ovrednotiti ali oceniti. Lahko pa se ovrednoti pogoje, standarde in sredstva, da se bodo otroci dobro počutili vsaj iz tega vidika,če že soc. delavci niso naredili dovolj gostega sita pri izboru rejnikov, ki pa tudi vemo, kako se izbirajo. Nič ne štima v rejništvu, zato pa lahko najdemo takšno ali drugačno družino,kar pa ni pravično do naših otrok. Sreči se ne smemo prepuščati, ko govorimo o vzgoji mladih!

Ja, o institucionalni vzgoji in varstvu, ki nastane na podlagi odplačnega razmerja…s kom že? Kako? !!

Ta zakon, da je lahko otrok v rejništvu tudi do osemnajst let je nezaslišan. Po določenem obdobju bi morali biti ti otroci posvojen. Mene so hoteli posvojit pri 14. letu pa me niso mogli, ker se me “starša” nista želela odpovedat in seveda nista bila sposobna niti skrbet zame.

Glede izbire rejnikov pa takole: tista prva družina so bili pošteni kmeti, niso bili pa primerni za rejnike, kar se je tudi izkazalo, saj so jim pred nekaj leti tudi odvzeli rejniške pravice, ker je socialna izvedela da svoje rejence tudi pretepajo. Ne spomnem se pa da me je socijalna deavka kdaj vprašala če lepo delajo z mano. In verjemite, da jaz nisem bila osamljen primer.

saik dajte povejte, ste res pogrešali svoje roditelje in bi zamerili, če bi vas kdo posvojil?
To vedno znova slišim od socialnih delavcev….in seveda ne morem verjeti.
Kaj se tiče tega, da vas ni vprašala, kako vam gre, je pa še danes enako. Saj če bi vedeli za vse hudo, kaj rejenci prestajajo, bi morala ukrepati, tako pa ji ni potrebno.
In še mimogrede: otroci ostajajo v reji tudi do 26 let!!!!!!????

Ja, sem pogrešala zelo, saj sem imela 5 let in prvo leto sploh nisem smela imet stikov s svojimi starši oz. oni z mano. Nato pa samo občasni obiski in kakšen dan počitnic…najhuje pa je bilo ker mi nihče nikoli ni razložil zakaj ne smem domov k mami in očiju in sem vedno jokala na skrivaj. Grozno, še danes nosim te posledice. Ko sem bila pa v drugi rejniški družini in sem imela 14 let sem že dojela stvari in vedela zakaj se je šlo. In od takrat nisem pogrešala več svojih staršev. Ugotovila sem da enostavno nista bila pripravljena bit starša in da nista znala poskrbet zame in za brata. Nekateri ljudje nebi smeli biti starši, ker enostavno niso sposobni ( pa ne zaradi finančnih problemov). Nisem pa omenila da sem v rejniški družini pri devetih letih izvedela da ta moj “oče” sploh ni bil moj biološki oče, ampak me je posvojil ko sem imela 2 leti. Človek kateri mi je uničil otroštvo sploh ni bil moj oče.

Pa še odgovor na drugo vprašanje….ne nebi zamerila če bi me kdo posvojil, bila bi manj zmedena in vsaj vedela h komu spadam.

Lidija, kaj 26 let, ŠTIRIDESET LET so tudi v reji rejenci!!!

Saik, javite se kaj na naš forum na spletni strani MOČ!

Kapo dol vsem aktivistom, ki si prizadevajo, da bi se zadeve na le izboljšale ampak tudi normalizirale. Čas je da zastarelo mišljenje prevlada sveža in zdrava pamet. Neverjetno je da se skrb za otroke, ki ne morejo živeti pri starših izvaja na srednjeveški stopnji. “Strokovne” državne službe pa sistem ohranjajo in celo ocenjujejo kot uspešen…VSE KI SO GA PODPIRALI BI BILO TREBA KAZNOVAT IN ODPUSTIT!!! Kakšen socialni delavec pa si, če podpiraš in omogočaš izkoriščanje suženjstvo in socialni propad??
Vendar se bodo zadeve zdaj morale premaknit in spremenit, rejniki počasi uvidevajo kaj jim dela država. Revolucija je pred vrati!
Enega po enega
Pa bo.

Drage dame,
ne mi zamert vprašanja…kaj mislite s tem, da pomeni rejništvo 24 urna skrb za otroke na dan ? A ne hodijo otroci v vrtce oz. šole ? Po vsem tem branju sem popolnoma zmedena. Kaj vas je sploh gnalo v rejništvo ? Tega nobena ne omenja. Omenjate samo visoke stroške, naporno, premalo plačano delo…kot da vas je nekdo silil v to. Resno sem oz. razmišljam o rejništvo, ko pa prebiram tole vaše pisanje, se mi porajajo hudi dvomi. Po vsem tem pisanju bo rejnikov zagotovo še manj. Po eni strani razumem Tino C. V teh hudih kriznih časih, ko je toliko ljudi na cesti, je v bistvu rejništvo ene vrste poklic, ki nudi redni dohodek in hkrati možnost pomagati ubogim otrokom. In kot je napisala Tina, marsikdo zasluži 580 EUR na mesec in mora s tem preživeti celotno svojo družino in nemalokrat so to trije otroci in mogoče zraven še brezposelni partner. V glavnem, potrebujem nasvet od vas. V kratkem mi grozi odpoved v službi, in že dalj časa razmišljam o rejništvu kot poklicu. Svojih otrok ne morem imeti, razmišljala sem o posvojitvi, ker imam otroke res rada. Rejništvo pa se mi zdi druga bolj dosegljiva alternativa. Za vaša mnenja vam bom zelo hvaležna. Prosim tudi za vaše konkretne izkušnje z rejenci.

Tetra zelo rada bom odgovorila na vsa vaša vprašanja, pišite mi na ZS. Vzela si bom čas da se osebno spoznava in vam povedala veliko lepega in tudi manj lepega, skratka vsega, kaj prinese rejništvo.

Tetra, lahko se obrnete tudi na moj naslov in tudi jaz si bom vzela čas in vam kaj pojasnila iz svojih izkušenj in znanja do katerega sem se drago dokopala.

Kakorkoli, tudi če imate veliko poguma, boste z otrokom (iz denarja, ki ga daje država) morala živeti v revščini, razen, če si boste rade volje sami plačevali rejništvo (če ste bogati in imate kakšne zaloge financ..ker govorite o bližajoči brezpolesnosti)…ali pa vam toliko pomeni priti do prikritega posvojiteljstva, čemur rejništvo (in otrok) ni namenjeno.

Seveda boste morali biti tudi na razpolago 24 ur…otrok (večji!!) je sicer včasih tudi drugje, toda vsako minuto ste odgovorni zanj in morate biti na razpolago, če vas kdo pokliče!

Pa še tole našo Novičko vam pripenjam in ob tem sprašujem – zakaj bi bilo treba životariti v revščini in minimalcu (nek nemočen otrok in nek človek,ki pošteno dela), če pa država ni revna in ima denar za veliko neumnosti!!

Stroški dela, Slovenija, 2008 – ZAČASNI PODATKI (23.10.2009)

Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo pri pravnih osebah za leto 2008 so v Sloveniji po začasnih podatkih znašali 2.002 EUR.

Povezava do celotne vsebine novice:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2717

——————————————————————————–

Celotni stroški dela izvajalcev rejniške dejavnosti (= vzgoja in varstvo tujih otrok) pa so 121,47 € ali pa 242,94 € na mesec – no, vsaj za 695 izvajalcev vzgoje in varstva otrok, ki ne morejo živeti pri starših!! 138 jih za svoje delo dobi nekaj več denarja – kar trikrat 121 € (no, nekaj jih dobi tudi sedemkrat toliko – “zato ker z lahkoto zmorejo vzgajati in varovati – poleg svojih – tudi sedem tujih otrok” – videti je, da gre za posebej nadarjene ljudi, ki zmorejo in smejo kar pač hočejo! Specialnega ZIRD v segmentu, ki omejuje število otrok v posameznem rejništvu, pač ni potrebno upoštevati??) plus plačilo prispevkov …pa tukaj spet ni prav nobene logike, saj bi tisti, ki skrbijo za dva ali enega otroka, morali prejeti pač sorazmerni delež….

Kakorkoli, POCENI DELOVNA SILA…morebiti zato, ker plačuje država, ali pa zato, ker je ta “delovna sila” res tako malovredna!?

Včeraj pa smo slišali: “Saj mama res ne zmore skrbeti za svojega otroka, če prejema 400 ali 500 € plače.” Mama s 400 € torej ne (ali upokojenec sam sebe s 500€ tudi ne), rejnica pa zlahka poskrbi za SVOJE otroke s plačilom 120 € do 370 € na mesec. Ker – ne pozabimo – če je “poklicna”, ji specialni ZIRD zakon prepoveduje kakršnokoli zaposlitev in drugo služenje denarja s svojim delom. Pristojni pravijo, da je zakon odličen in sodoben..

Prav tako ostaja stališče, ki se je udejanjilo v specialnem in odličnem ZIRD, da nemočni, pridobitno nesposobni otrok zmore preživeti s 268, 23€ na mesec..toliko mu za preživljanje namreč nameni država in hkrati pojasni, da ga v celoti preživlja samo ona in nihče drug..res doda še 121,47 €, toda ta znesek dodaja vsem najrevnejšim otrokom v obliki otroškega dodatka. In ker je rejenca s svojo “posebno” skrbjo (Ustava) naredila za najrevnejšega, dodaja tudi njemu.

Mar je torej tudi rejenec, kakor rejnik, tako malo vreden?

Stroka meni, da se mamam, ki slabo zaslužijo, pa imajo otroke v rejništvu, iz tega razloga otroci pač ne morejo vrniti…morebiti bodo iz istih razlogov v prihodnje katerega celo vzeli in dali v rejništvo (izjave v medijih), kjer bo zanje skrbela oseba, ki sama, z zaslužkom za svoje pošteno delo, ne more preživljati lastnih otrok…hkrati pa bi se kaj lahko zgodilo, da bi rejnici, ki bi potarnala zaradi slabega zaslužka, v rejo izročili še kakšna dva do tri otroke (da bo zaslužila “več”)…pa bo ministrstvo spet lahko k družinskemu dohodku rejnika prištevalo rejenčev denar.

Dokler bosta sociala in direktorat za družino urejala področje/dejavnost vzgoje in varstva, bo pač tako.

Bida Be, ODLIČNO ste predstavili sramotni “reality show”, katerega scenarij piše sociala.

bravo tinaC.. v popolnosti se strinjam s tabo. SAj veš, ko ljudem ni več potrebno delati, poskušajo to stanje obdržati za vsako ceno. Lahko nergajo in bentijo a resnica je le ena.. rejništvo, tako kot je danes, je le bogatenje rejnikov in le v manjši meri pomoč otroku.
Leta 2008 sem spoznal tako družino iz Domžal, pa niti ni bila družina. Njena poglavarka, vzvišena gospa BIBIJANA, je rejnica, ki živi z izvenzakonskim partnerjem, ki je prijavljen na drugem naslovu..tudi brezposelen..on vozi Audi A6, ona pa mercedes.. imata tudi novejše kombi vozilo, ki ga uporablja njen partner Drago, večinoma za delo na črno. (odvoz, selitve).. imata starodobnika, Motorne sani in motorno kolo. Ona ima hišo v Domžalah, on pa v Spodnjih lokah.. dve. Eno menda brez papirjev.. in še skupno nedokončano hišo v Krašnji ter nekaj kmetijske mehanizacije.ki sameva. Lastništvo česarkoli od navedenega, je vse prej kot jasno, saj skače iz osebe na osebo, ko je pač tako potrebno. V hiši v Domžalah živita skupaj z šestimi rejenci…en ima okoli 45 let, živi v kurilnici, le dva pa sta mlajša od 18. Ostali, dva fanta, en živi v baraki zdraven hiše in dekle, ki tudi živi tam a je prijavljena v hiši v Spodnjih lokah in to v hiši za katero sem tri leta plačeval neskromno najemnino in tam živel jaz, čeprav je hiša komaj primerna za bivanje. Tako sem se dodobra nagledal skrbi za rejence, ki so bili zmerjani s prašiči, buzeranti, ko so prišli na vikend..po uro so morali stati na mestu in gledati v steno zato, ker so bili “PREVEČ”razigrani..najmlajša sta večkrat nosila premajhna oblačila za punčke…bila sta umazana in maltretirana s strani ostalih rejencev, ker po izjavah gospe Bibijane, ona ne sme fizično obračunavati.. VGLAVNEM::V TE OTROKE SE NI NIHČE POGLABLJAL::BILI SO TAM ZGOLJ IN SAMO ZATO; KER TO PRINAŠA UGODNOSTI…o čemerkoli drugem tu ni ne duha ne sluha..

Mihajlo, ne verjamem tej zgodbici, sploh pa ne v Domžalah. Poleg tega tukaj nihče ni napisal, da vsak otrok, ki pride v rejništvo, pripelje s seboj svojo zgodbo. In ta ponavadi ni lepa, kar pomeni, da se je potrebno s takim otrokom veliko več ukvarjati. Edino, kar mene pri rejništvu moti je to, da CSDji nimajo moči, da bi starše prisilili k normalnemu življenju, da bi lahko sprejeli otroka nazaj v družino. Upam, da bodo to rešila sodišča.

Zdravo, sem bila malo zmedena, pa sem odprla tole temo pa upam da mi bo kdo znal pomagati.. Kot vidim pogovori povsod lepo tečejo, zasledila sem tudi nekaj pozitivnih primerov rejništva, vendar nikjer ne najdem odgovorov na svoja vprašanja.. Pa recimo bobu bob.
Moj prijatelj je v rejništvu že nekaj let. Odkar je tam se počuti lepo, vendar živi od štipendije, ter od tega kar zasluži. Rejnica mu niti v srednji šoli ni plačevala niti za prevoz, da ne govorim o telefonu, šolskih potrebščinah ali oblekah. Vsi otroci so pridni, od začetka sami uporabljajo pralni stroj, sušilec, pomivajo po tleh skoraj vso hišo, kuhajo ves vikend zase, rejnike in ostale (ki radi hodijo na kosila in zahtevajo v stilu: a se nisi kave skuhal, a včeraj nisi nič sladkega spekel?), delajo v gozdu (brez ugovorov). Doma so čez vikend, ter prijatelj mora za ves porabljen denar (naj ponovim, telefon, domska namestitev, obleka, prevoz, stroški šolanja in prehrana v času študija in čez poletje, je na njegovih ramenih že celo rejništvo), ki ga sam prisluži ter štipendije zagovarjati rejnici. Nekateri pa grejo vsako leto na potovanja (Egipt..) ter si z malo plačo menjajo strehe, plačujejo lizing za dobre avtomobile itd. Medtem najmlajši hodi raztrgan in še zmeraj ni dobil pomoči iz časa, ko je bil travmiran. Naj dodam, da je lažje duševno moten in ga rejnica ne kontrolira v zadostni meri, ter mu namesto ustrezne pomoči dvigajo odmerke pomirjeval. Zanima me, kje bi lahko prijatelj dobil pomoč, zahteval revizijo rejništva, oz jo prijavil. problem pa je, da je rejnica nadvse prijateljska z socialno delavko, tako da on nima niti pogodbe o rejništvu (je ni videl!!!) in ko je klical na brezplačno pravno svetovalnico, so mu rekli, da bi jo moral imeti, ter da bi mu mogla rejnica zagotavljati potrebščine za šolo, obleko in prehrano, odvisno od zneska na pogodbi. ko je pred nekaj meseci opozoril, da nima denarja, navkljub temu, da dela po 11 ur dva dni med vikendom in je dobro plačan, je rejnica znorela, ga odvlekla (navkljub izpitom..) k socialni, kjer so mu grozile, da bo šel od nje, še je ne bo upošteval v vsem (kje bo za novo leto, jim je treba kuhat, kdaj bo zunaj… star je 20 let in priden skrben in odgovoren).. v službi za brezplačno pravno pomoč so mu povedali, da lahko zamenja rejniško družino, nakar je socialna delavka odgovorila, da ni nobene možnosti.. zdaj pravi, da je vseeno, kje je, saj se dejansko sam preživlja in skrbi za svoje šolanje in vse ostalo že od prvega letnika srednje šole. Rad bi prijavil vse skupaj in opozoril na to, da dejansko denar ne gre otrokom, ter da navkljub temu, da je odgovoren, odrasel, ne more biti v stanovanju v mestu šolanja ter delati, tako kot njegova sestra (rejnica ji da 240eur. mesečno za najemnino), ker mora delati doma (kot pravi ona; “en dan na vikend si doma, dva dni tudi delaš, drugače me briga kaj počneš”). Je kakšna služba, ki bi preverila njene finančne prilive in odlive, ter pokazala, da otrokom dejansko ne namenja niti malo denarja? da bi izgubila licenco? ker ni mogoče da se to nadaljuje.. in da še več otrok, ki že tako prihajajo iz slabih razmer, trpi v pomanjkanju in izsiljevanjem v smislu “dali te bomo stran”, kljub temu, da jim država zagotavlja osnoven (morda se večji?) življenjski standard? prosim svetujte. hvala 🙂

Tina C, v celoti vas podpiram, rejniške družine, ki imajo otroke pri sebi, ki niso njihovo krvno sorodstvo, sploh pa se ne vprašajo zakaj je otrok prispel do njih, mogoče iz razlogov,ki sploh niso razlogi, se na ta račun okoriščajo, živijo na račun tuje muke in so navadne ničle, za mene, ko oseba pove, da je rejnica, je vidim tam nekje čisto spodaj, verjemite da ni vredna omembe, rejniki ne bi smeli obstajati, saj pridobijo otroke prej, kot tisti, ki bi morali te otroke imeti ob sebi.

Najprej vas lepo pozdravljam in vam napišem par besed.
Marinada, Tina C in še nekateri, ki so proti rejnikom bi rada povedala samo to raje kot pišete neke lažne in bujne denarje se spravite delat in se postavite v kožo nas rejnikov in rejencev. Prvič v tej državi so izkoriščeni ti otroci iz strani države, ker Centri, ko namestijo otroka v rejništvo obljubijo na začetku vse samo, da se rešijo problema, ko pa so ti otroci v rejniški družini ti še nekaj časa hodijo v kontrolo potem pa po domače, ko vas j…e in je stvar rešena. Govorim iz lastnih izkušenj, tudi jaz sem rejnica in tudi meni ni prav, da se rejništvo za enega otroka izvaja toliko let, in da se mu ne pomaga glede njegove biološke družine ali pa vsaj posvojitev. Ker, če bi bile možnosti za posvojitev bi našo deklico z možem že zdavnaj posvojila ampak to dela samo socialno in država napako. Kar pa se tiče denarja, ki ga dobim za našo tamalo je res, da včasih ti lahko ostane nekaj na mesec pride pa tudi mesec, ko porabiš ves ta denar in še daš svojega zraven, to se pa zgodi, ko menjaš garderobo otroku ali za šolo in razne krožke, špotne dneve izlete in še in še. ampak vam povem, da mi ni bilo nikoli žal, ker naša punca je bila v našo družino sprejeta kot, da je najino biološko dete in še povrhu se je razvila v lepo pridno in spoštljivo dekle. Tole sem napisala samo zato, ker me boli, da vse rejnike mečete v isti koš, tudi jaz vem, da se nekaterim otrokom, ki so v rejništvu dogajajo krivice in izkoriščanja ampak kljub opozorilom na centru se stanje ne popravi, ker so nekateri rejniki v zelo dobrih odnosih s socialnimi delavkami in se vse zataška, prav tako ta isti rejniki izkoriščajo dodatne pomoči, ki jih potem obrnejo za sebe in ne za otroke. Žalostno je ampak resnično, morate pa razumet, da vsi niso taki in jaz vem, da ko bo naša punca toliko zrela, da bo imela svojo družino še bo vedno prišla k nama ali pa bo tudi ostala tukaj doma kjer je doma, in jaz mislim, da je njen pravi dom pri meni saj že živi 14 let z nami in njena biološka družina se še do sedaj ni potrudila in se spremenila. To je od mene vse in vas prav vse lepo pozdravljam!