Sem napisala, da gre za tožbo za razvezo zakonske zveze. Je pa, če tega ne veš, potrebno tudi sporazumno razvezo predložiti sodišču!!! Tudi v tem primeru se plača še sodne takse. V vsakem primeru te razveže sodišče, le da pri sporazumni razvezi samo povzame sporazum zakoncev v razvezno sodbo in preveri, če je sporazum glede otrok v njihovo korist. Prednost sporazumne razveze je le v tem, da je hitrejša. Je pa precej dražja!

Ok ok!

Na srečo se mi s tem ni treba niti “ubadati”! Sem samo poskušala odgovoriti na vprašanje!

Smrka, ne mislit, da sem te hotela napadati. Ampak glede strokovnih vprašanj bi bilo dobro, da laiki ne odgovarjajo, če nimajo neposrednih izkušenj z zadevami, saj s tem naredijo več škode kot koristi. Zadnjič je npr. Svetilnikk na veliko razlagal kako ni več možno priposestvovanje in da ga je zakon izključil, pa je nehal šele, ko je prebral skopiran člen iz Stvarnopravnega zakonika.
Jaz sama si ne bi upala deliti nasvetov iz področij, ki jih ne poznam ali pa jih poznam preslabo.

Razvezala sta se, kot sem razumela, samo premoženja nista razdelila.

To pa ni res.

Ma kaj ste vsi pametni.
Če se niste še nikoli ločili pa veste stvari samo tako, v teoriji, potem ne pisat neumnosti.
Če se zakonca dogovorita med sabo glede premoženja, potem notarski zapis delitve premoženja NI potreben. Točno tko je, kot je napisala sia.

Načeloma morda res ni potreben, samo brez tega pa formalno stvari niso urejene in nisi napravil nič. Na kratki rok je morda to res rešitev, da si pač razdelita njuno premoženje malo meni-malo tebi, na dolgi rok te pa to lahko veliko stane. Kdo ti pa garantira, da se bivši zakonec čez 5 let ne bo spomnil, da bi še malo tvojega? Temu se reče naivnost oz. davek na neumnost in potem taki pridejo k odvetnikom jokat, kaj se da naredit.
Še enkrat, notarski zapis morda res ni potreben, če se deli tako med sabo, ampak formalno tako nimate nobenega papirja v rokah in s tem nobenega pametnega pravnega vartsva, če do česa pride. Takšne kolobocije vas bodo prekleto drago stale, če čez čas pride do česa in fino se boste po glavi tolkle, da niste takrat odšteli denarja za notarski zapis.
LP

Tako, da se vse dogovorita!

CITIRAM:
***Imava skupno stanovanje, garažo in avto. Stanovanje je tako ali tako napisano na oba in se človeku res zdi neumno plačevati za nekaj, kar je že razdeljeno. Avto je napisan nanj, garaža pa name.
Če se dogovoriva, da je avto njegov in garaža moja ter to enostavno urediva med seboj. ***

Lunca, a za to rabiš še posebej notarski zapis?!
Pa sej je že uradno razdeljeno, kaj boš pa tukaj še delil?
Razen če misliš, da je potrebno še notarsko overiti da je ona lastnica garaže, on pa avta, stanovanje je itak napisan na oba.
Dej mal preberi o čem piše Dijana preden pišeš neke grozne komplikacijske poste.
A jo bo kasneje bivši mož tožu za polovico garaže?!
Sej bosta mela več stroškov z odvetniki kot s tisto garažo :-))))))

Rabiš ga za stanovanje, ki je sedaj napisano na oba, ni pa pametno, da ostane tako tudi po ločitvi. V tem primeru se uvrsti tisto, kar je že napisano na enega ali drugega in se s tem strinjata oba med posebno premoženje, ki se ga ob ločitvi ne deli. Notarski zapis plačaš od vrednosti v njem izrecno omenjene lastnine, torej v tem primeru samo od stanovanja.

Oprosti, ampak v kupoprodajni pogodbi za stanovanje piše tudi (vsaj moralo bi) kakšen delež lastništva ima pri stanovanju. Ponavadi je 50-50, lahko je pa drugače. Ampak to bi moralo na pogodbi za stanovanje pisati, kar pomeni da je s tem že določen tudi delež lastništva stanovanja.
A moraš za to spet k notarju, da ti overovi nekaj, kar je že overovljeno?!

Premoženje sva razdelila, nisva imela nobenih nepremičnin, zato sva samo teh nekaj stvari razdelila in šla prijateljsko narazen. Ločena sva pa sigurno, saj je izdana bila sodba. Pa brezskrbi vse je bilo zakonito, saj sem zaposlena na sodišču pa vem….

Ja, Sia ti nisi rabila notarja, ker si vložila tožbo za razvezo ZZ. Če bi se pa sporazumno ločila pa bi ga!! Mah se mi res ne da več, saj bo že vsak sam ugotovil kako je…

Vseh odgovorov nisem prebrala, zato se opravičujem, če koga ponavljam.

Ločitev je veljavna. Brez vsakih pogojev!

Delitev skrbništva je predmet zase. To sta prisiljena urediti na sodišču, ker so pristojnosti prenešene s skrbstva na sodišče. Dogovor ni dovolj že zaradi materialne varnosti otrok, razen, če so polnoletni in se ne šolajo. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi.

Delitev premoženja pa ni obvezna. Eden bivših zakoncev se lahko odseli na drugi konec države in če ne zahteva ničesar, je to njuna stvar. Včasih celo po ločitvi ostaneta skupaj v stanovanju in si delita avto in garažo.
Je pa smiselno urediti tudi to, saj nikoli ne veš, ali si tisti, ki je premoženje zapustil, ne bo nekoč premislil (morda samoiniciativno ali na prigovarjanje nove partnerke) ali pa bodo delitev zahtevali njegovi dediči.
V vsakem primeru pa lahko zakonec, ki je odšel (čeprav samoiniciativno ali celo po lastni krivdi), vloži tožbo za delitev premoženja, če ne skleneta notarskega zapisa.
Glede na to, da pogodbe po novem overjajo tudi sodišča, pa je morda možno sporazumno pogodbo napisati doma in jo nesti na sodišče overiti. Vendar je zaradi možnosti napak ali kakih nedoslednosti v taki pogodbi morda le bolje, da vama pri tem pomaga nekdo, ki se na to spozna.

Če je garaža pisana nanjo in avto nanj še nič ne pomeni. Če je bilo to pridobljeno v času trajanja ZZ in z delom, gre za skupno lastnino, ne glede na koga je pisano in lahko drug zakonec uveljavlja svoj delež na skupnem premoženju (torej pol garaže, pol avta). Isto je s stanovanjem, če sta vpisana kot skupna lastnika. Če sta vpisana kot solastnika je stvar drugačna. Ravnotako če je garaža ali avto posebno premoženje vsakega od njiju.
Skupna lastnina šele z delitvijo in določitvijo deležev postane solatnina in s tem lahko potem zakonec prosto razpolaga. Dokler pa je stvar v skupni lastnini (npr. garaža/avto, čeprav je pisana samo na enega), pa zakonca o tem odločata sporazumno in posamezni zakonec s takim premoženjem ne more prosto razpolagati.
Zato je važno, da se stvari uredijo tako kot je treba, ker je treba ločit skupno lastnino od solastnine. Če se bosta nekaj na pol zmenila, jo lahko bivši zakonec dejansko terja čez par let za pol garaže, ker je bila to skupna lastnina.

LP

Če se dva ločujeta, potem navadno ne ostaneta lastnika stanovnaja oba, čeprav sta v kupoprodajni pogodbi vpisana, ampak eden, drugi ga pa izplača — ali kakor koli se že dogovorita. In kot razumem gre v tem primeru za to. Če pa bosta ostala oba lastnika stanovanja, kar nikakor ni pametno, ker se lahko kasneje stvari hudo zapletejo, potem pač ne potrebujeta nobenih zapisov in pogodb.

kolikor iz lastnih izkušenj vem, je točno tako, kot je dejala mimaŠ..

Ločitev je lahko čisto samostojen postopek kar dostikrat tudi je( po vseh zavlačevanjih oz. brez upanja po obojestranskem dogovoru, posebno kar se tiče delitve premoženja).

Če pa gre pri ločitvi tudi za skrbništvo, je skrbništvo tako ali tako to že pred samo sodno obravnavo obravnavano tudi na CSD (centru za socialno delo), ki seveda poda svoje mnenje, sodišče ga ponavadi le upošteva.

Tožbo za ločitev je med samo obravnavo možno spremeniti tudi v sporazumno ločitev, tožnik lahko to predlaga med samo obravnavo in če se s tem strinja tudi toženec, sodišče ne vidi razloga, da temu ne bi ugodilo.

Tožbo lahko vloži vsak sam, da je le v predpisani obliki (lahko zaprosi za pomoč npr. PIC).

Ločitev je lahko tudi takoj pravnomočna, če se s tem strinjata obe stranki, in to ne glede na delitev premoženja; je pa seveda najbolje če se stranki že pred tem dogovorita in imata overovljen dogovor o delitvi premoženja.

Če pa vsaj malce spremljamo, to naše življenje, pa zlahka vidimo kako se kopja vse-prepogosto krešejo, ne le na premoženju, temveč predvsem na hrbtih nič-krivih otrok