Spor z materjo
Spoštovani!
Ali mi lahko poveste,če me mati lahko vrže iz stanovanja?Z materjo in 3-letno hčerko živimo v stanovanju,ki je last SPIZ-a,mati ima dolg za stanovanje že od časov,ko sem bila mladoletna in brez zaposlitve,zdaj sem trenutno zaposlena,denar za stanovanje ji dajem a ga ne porabi za plačilo stanarine,jaz sama pa cele ne morem plačevati(40.000SIT),ker imam nizke dohodke.V stanovanju sem s hčero stalno prijavljena.Mati mi ob vsakem sporu zagrozi,da bo postavila najine stvari pred vrata,potem pa šla na sodišče in me vrgla iz stanovanja.Kaj lahko naredim v tem primeru in ali ji lahko uspe?Trenutno nimam možnosti,da bi šla drugam sama.Naj še povem,da je mati 100% invalidka in skoraj nepokretna,tako,da se je že prijavila v dom upokojencev,vendar si mora urediti še plačilo saj sama nima dovolj in mora občina dodati,tako,da če se je res prijavila lahko to še kljub vsemu dolgo traja.Glede najinih sporov je pa takole,večinoma se sučejo okoli denarja.Razumem,da ima mati psihične težave zaradi izjemno težkih življenjskih okolščin,vendar tudi jaz nimam lahkega življenja.Res je,da ji pri besedah ne ostanem dolžna ampak tudi ona meni ne,tako,da me je pripravila do tega,da sem se prijavila k psihiatru,ker se moram naučiti samokontrole zaradi hčerke.Že vnaprej hvala za pomoč!
Spoštovana!
Vse vaše pravice izhajajo iz pogodbe, ki je bila podpisana med SPIZ-om in vašo mamo. Tam je opredeljeno, kdo je upravičenec in vse nadaljno o reševanju morebitnih sporov.
Obrnite se na SPIZ, v kolikor mislite, da bo mama grožnje uresničila in tudi zaradi njenega odhajanja v dom.
Razmišljajte o možnostih življenja skupaj s hčerko; na svojem.
Obračam se na vaš stavek, RAZMIŠLJAJTE O MOŽNOSTIH ŽIVLJENJA SKUPAJ S HČERKO; NA SVOJEM.
Draga gospa,kako naj razmišlja, kaj pa nudi ta država, mamam kot je ona. Stanovanje? NIti slučajno.
Na kratko vam povem svojo zgodbo, pa se mal zamislite.
Leta 1986 sem rodila sina, (oče otroka me je pustil, takoj na začetku nosečnosti), živela sem pri starših ( s katerimi se nisem nikoli razumela). Dala sem prošnjo na stanovanjsko in takrat… čerpav sem bila sama z otrokom, so me dali z liste, dol ker sem presegala kot napr. današjih 100,00 SIT. No pol sem vrgla puško v korzuo. Spoznala sem človeka, s katerim sem bila 2 leti. Se tudi k njemu preselila, nakar si je dobil drugo in sem od takrat dalje živela v podnajemih. Kako??
Od njega sem se preslila v podnajemniško stanovanje z otrokom, nakar sem spoznala človeka, s katerim sem se zelo ujela, a žal on tudi ni imel stanovanja in sva z mojim sinom vsi trije odšli v podnajemniško stanovanje.
Da ne bom predolga… Zanosila sem, rodila hčerkico leta 1994, leta l996 mi je mož umrl. Ostala sem v podnajemniškem stanovanju, od koder so me
metali ven, 2 tedna po pogrebu moža… Mal si predstavljajte…. Nato sem šla v mojem kraju po ulici od hiše do hiše in iskala stanovanje, za nas tri, mene , 10 letnega sina in 2 letno hčerko. Bila sem 3 x pri svoji županiji, vendar ni storila nič, obrnila sem se tudi v moji službi , niso naredili nič. No nato sem se v 5 letih po smrti moža selila 4 x… Zakaj? Zato, ker nisem imela ustreznega stanovanja podnajemniškega, da bi lahko živela skupaj z otrokoma,, ( ali je bilo premajhno, nismo meli kje vsi tri spat, ali je bilo preveč za plačat, eno je bilo premrzlo)…. No nakar sem se odločila, da grem z otrokoma k staršem. Prišla sem v pekel. Tako smo zboleli psihično zboleli jaz, sine in hči.. Ne bom tuki razpravljala o naših psihoboleznih, ampak vzrok je bil ravno to… KAM Z OTROKOMA , ČE NI STANOVANJA, IN NOBENEGA NIČ NE BRIGA, OD CSD, DO STANOVANJSKE, DO ŽUPANJE, DO SLUŽBE… Draga gospa… lahko je napsiat… bo treba si poiskat rešitev…zase in hčerko ( v gornjem primeru)… vendar to ni tako lahko, oz. vprašanje kolk je izvedljivo.
No nov. mi je oče umrl.. ostala sem sedaj z mamo … pa da ne govorim.. kolikokrat mi očita vse kar mi je pomagala, to da nas je vzela k sebi… očitki padajo vsaki dan….
No naj bo to dovolj….
Lep pozdrav.
Maša
Draga Maša,
povem vam, da sem zelo zamišljena. Že nekaj let.
Za reševanje stiske, pa je potrebno v akcijo. S pravo mero vztrajnosti, spoštovanja do ljudi in zdravega razuma. Mnogim je uspelo. Vsem pa gotovo ne. V kateri skupini želite biti?
Naj samo še povem, da razumem vašo jezo.
Lepo pozdravljena!
Spoštovana Andreja!
Pravite,, da je treba v akcijo, z vztrajnostjo, spoštovanjem do ljubi in imeti zdrav razum.?????????
Ne vem zakaj, to pišete… mogoče mate mnenje, da sama vseh teh treh stvari nisem imela… Lahko trdim,, in vztrajnost , spoštovanje, razum, potrpljenje.. vse se mela.. pa nč dosegla..
Želim biti v skupini družin.. kjer imajo omogočeno normalno družinsko življenje.. čeprav je za mano že dobrih 7 let… tavanja z otoci… pač. na žalost..udala sem se usodi.. nimam kje kaj iskat… res je pa da tudi moraš biti psihično močan,, kar je nemogoče po vseh teh dogodkih…
Lep pozdrav.
Maša