Spomin moji hčerkici
Danes minevajo 3 leta, odkar si odšla med zvezdice, tja, kjer zate ni več trpljenja in bolečin. Ne mine dan, ko ne bi bila v mojih mislih. Ni ti bilo usojeno, bolezen je bila močnejša od tebe in tvoj srček je za večno zastal. Ostaja mi moč, ki si mi jo dala ti s tvojim prihodom, čeprav si tako kmalu odšla. Danes bi bila stara 3 leta in 4 mesece, …. Sedaj si najlepša zvezdica na nebu, ki nam siješ in paziš na nas. Še vedno jočem, spomin nate je še vedno svež, kakor da bi se videli še včeraj. Bolečina je še zmeraj prisotna, čeprav morda zgublja svojo moč. Bratec se velikokrat spomni nate in ti pošilja poljubčke, sestrica je še premajhna, da bi dojela, da si naša zvezdica, očka te prav tako pogreša. Vsi te imamo radi, vsi mislimo nate.
Danes ti bomo prižgali svečko, kupili cvet, podarjam ti vso svojo ljubezen, ki je ne boš nikoli izgubila, moja LANA.
Hvala ti, da si bila z menoj.
tvoja mamica
Tudi pri nas bo kmalu leto, odkar smo se morali posloviti. Tezko je, vendar scasoma bolecina postaja blazja.
Najtezje je z okolico, vsaj meni. Danes ko je po njihovem mnenju minilo ze toliko casa, vecinoma sploh ne pomislijo vec na to.
Naj sije soncek vsem zvezdicam, kjerkoli ze so…vem da jim je zdaj lepse.