Pozdravljeni!
Stara sem 24 let in sem mamica 8 mesečnemu sinku. S partnerjem sva skupaj že 8 let. S spolnostjo sva imela že pred porodom nekaj težav vendar tako kot sedaj še ni bilo. že v začetku najine zveze sem imela težave s suho nožnico in s tem da mi ni velikokrat pasal imeti odnose. Vendar sem kasneje odkrila, da so bila za to krive kontracepcijske tablete. V juniju 2008 sem prvič zanosila in imela splav. No in tukaj se začnejo šele težave. S partnerjem sva se pogovorila glede občutkov in se odločila, da poskusiva ponovno saj sva si oba želela otroka. V decembru istega leta nama to uspe zagledam drugi plusek. Veselje je bilo nepopisno hkrati pa veliko skrbi kaj če se ponovi in res se je. Žalost nepopisna sploh zato, ker je fantova sestra zanosila in ni imela nobenih težav. Ob kontroli mi ugotovijo da imam pregrado, ki mi jo v marcu odstranijo. Vmes sva imela spolnost samo 2x. Po posegu vse vredu in odpuščena domov. Nato pa veselje in velika žalost ko sestra rodi, zakaj ona lahko jaz pa ne morem???
No v mesecu aprilu mi uspe zanosit in spet več skrbi in straha kot pa veselja, čeprav je to bilo tudi neizmerno. Med nosečnostjo nisva imela spolnih odnosov saj je bila le ta kritična saj sem skoz neki krvavela vendar se je srečno končala. In prišel je porod. Že pred tem sem imela težave pri ginekoloških pregledih, namreč skoz me je bolelo. V soboto mi ponoči odteče plodovnica in greva s partnerjem v porodnišnico, ker pa nisem imela popadkov me dajo na oddelek. Tam mi nato devajo gele, ki pa so bili zelo neprijetni. Vendar v upanju da bo to čimprej mimo potrpim. Ker do ponedeljka ni nič se odločijo za umetne popadke. Po celem dnevu mučenja jim ob 7 zvečer rečem, da ne morem več in naj naredijo cr, ker prej ga niso hoteli. Po cr je bilo vse ok. Na kontroli zopet neprijeten pregled vendar vse ok.

In nato je prišel prvi poskus s spolnostjo po porodu. Vam povem, da zaradi straha med vsemi pregledi še nog nisem mogla imeti narazen tako sem se tresla, čeprav sem si spolnosti zelo želela ampak nekako mi ne gre to iz glave. Sedaj sem 8 mesecev po porodu, vmes sva se celo poročila ampak o poročni noči še vedno ne morem sanjati.

Partner je sicer zelo razumevajoč, začneva počasi z dosti predigre in vsem ampak ko pride do določene točke se ustavim ker ne morem naprej. Vem, da je to samo v moji glavi ampak si ne morem pomagati, zato se na vas obračam s prošnjo kaj naj naredim, da bom lahko v spolnosti vsaj malo uživala.

Hvala za vaš odgovor!

Spoštovani!

Iz vaše zgodbe si predstavljam, da imate že dobri dve leti veliko stisko z vsem, kar je povezano s spolnostjo, zanositvijo, nosečnostjo in porodom. Vse to razumem kot travmo, ki je pustila svoje posledice v zakrčenosti, nesproščenosti, veliko strahu.
Spolnost je v zaupanju, predajanju, prepuščanju, igrivosti, varnosti, bližini. Ali vam je kateri od naštetih pojmov blizu?
Imam nekaj svojih domnev, ki izhajajo iz vaše zgodbe. Seveda vzemite to kot moje, saj nimam možnosti, da bi domneve lahko preveril v pogovoru z vami (kar bi bilo v tem primeru najbolj smiselno).
Po vašem opisu si predstavljam, da ste na več razvojnih prelomih v življenju. Najprej verjetno osamosvojitev in slovo od vpliva staršev. Tudi, če ste še pri starših, je življenje v novi družini posebna zgodba, ki je stresna in zahteva veliko sprememb. Ali ste glede tega lahko popolnoma sproščeni, brez strahov ali stisk?
V ozadju zgodbe tudi odzvanja velika moč pritiska sorodstva na vas.
Nato je življenje s partnerjem. V opisu, da ste se po porodu »vmes celo poročila«, vidim nove razsežnosti, ki so lahko povezane z negotovostjo in strahovi. Domnevam, da gre za veliko zgodb in vprašanj, morda dvomov.
Skratka, veliko sprememb vas je doletelo ob odločitvi za otroka. Ali sta o teh spremembah uspela spregovoriti z možem na način, da bi lahko med seboj podelila svoje morebitne strahove, dvome, dileme, vprašanja, negotovosti… V tem obdobju, ko smo na začetku neke nove poti in polni vznesenosti, si velikokrat mislimo, da se enih stvari ne spodobi izreči, da bomo prizadeli partnerja, da ne bo prav, da ne bomo prav razumljeni…. In v nas se nakopičijo neke neobdelane vsebine, nekaj, kar se nam odlaga – in se izrazi na nekih drugih področjih.
Kar skušam dognati in pokazati, je da za neko konkretno vedenje – v vašem primeru je to področje spolnosti – obstaja nek smisel. Vendar je ta smisel v svetu vsakega posebej nekaj, kar moramo odkriti in podeliti z drugim. Velikokrat se tega ne zavedamo in lahko pridemo do bistva le s pomočjo.
Skratka, pot do prepuščanja, zaupanja, uživanja je verjetno proces, ki je res povezan z vami, vendar v enaki meri tudi z odnosom med vami in vašim možem, kjer je verjetno še veliko možnosti, da skupaj v spolnosti (in še prej v vajinem skupnem življenju) ustvarita pogoje za resnično in vzajemno uživanje obeh.

Lep pozdrav,