Pozdravljeni!

Za seboj imam dva poroda, enega za drugim. Stara sem 30 let in skrbi me spolni odnos, ki ga imava s partnerjem sedaj, ko so prišli na svet še otroci.
Da ne boste razumeli napak, otroci so najino bogastvo in zelo jih imava rada. Gre za to, da poleg službe, otrok, gospodinjstva in vsega ostalega kar naenkrat ni več čaa za naju, ko je sva pa preutrujena ali pa tečna, tako, da včasih mine tudi en mesec ne da bi imela spolne odnose. Ali je to normalno? Kako je to pri vas, kako je bilo po porodu?Ali se to čez čas uredi?

Hvala Natalija

najprej bi bilo dobro,če napišeš kako si delita delo doma…ali vse sama postoriš in si potem utrujena,ali pa ti mož vedno pomaga…če ti vedno pomaga,posesati prah,skuhati,pospraviti,se ukvarjati z otroci..itd.itd…če pa si za vse sama,je pa res problem,saj utrujena žena,pri možu ki je med drugim ne spoštuje (ne spoštuje,če nič ne pomaga) nima veselja do seksa (predvsem nima veselja s takim možem,ki misli,da to ni njegovo delo)…

Mij mož ima svojo firmo v kateri preživi od pon.do sobote po cele dneve. Pri delu ga podpiram,tako, da on skrbi le za firmo, kar je doma pa ostane meni.

Natalija

Ali sta oba pripravljena dati del sebe za družino ,potem bosta imela časa tudi zase .Seveda se zdaj vse spremeni in v ospredju je preživetje in potrebe drugih
Pomembno je da poleg dobrih spolnih odnosov imata tudi prijateljstvo .
Če pa ne bo to funkcioniralo pa za reden seks pošlji svojo sliko skupaj z telefonsko številko.

hhmm….tole se res ne bo spremenilo, če ne bosta oba vložila kaj truda, da se stvari spremenijo…..cel mesec brez sex-a vsekakor ni normalno….oziroma ni osnova za dober zakon…pojdita na sprehode….dajta otroke za dve urci k starim staršem in si privoščita kaj romantičnega-dobro večerjo, sveče,dobro vino…sprehod ob jezeru….pač karkoli, le da bosta srečna…brez tega se bodo vajini odnosi le slabšali…..pogovori se seveda s svojim možem-to, da ti nimaš želje po sex-u razumem (tudi sama v glavnem vse sama delam doma-pospravljanje, otroci, nakupi, šola…)-toda moj ima željo sigurno nekajkrat na teden(kljub temu, da ne poseda po popoldnevih…)……..za to ,po moje, ni kriv porod….pogovori se!!! pa veliko uspeha….

Res se morata pogovoriti. Če ne, bo vsak dan slabše, vedno bolj se bosta odtujevala drug od drugega in potem imela spolne odnose samo še enkrat na leto. Pa saj se ne gre tu samo za spolne odnose ampak za intimnost s partnerjem, za poljube, dotike, objeme, smeh, pogovor,sprehode, drobne pozornosti. Na prvem mestu morata biti vidva in vajini medsebojni odnosi, sledijo otroci,šele potem pospravljeno stanovanje in denar. Če se bosta posvečala drug drugemu, bosta zadovoljna in srečna.Če bosta zadovoljna, se bosta lažje posvečala oba skupaj otrokom in ostalim opravilom. Če človek dela s srcem, v veliko krajšem času postori več.
Lp

Pozdravljena!

Kot vsi ostali vama svetujem pogovor. Verjetno sta se že kar rahlo oddaljila drug od drugega, saj pri tej starosti sex samo enkrat mesečno, drugače pa utrujenost… za ljubeč par je to odločno premalo.
Sama sem imela po porodu enako krizo, ki pa se je samo stopnjevala. Čez čas se je “po mojem vse uredilo” – tudi možu ni bilo toliko do seksa, pa me ni pregovarjal, ni bilo izgovorov in prepirov. Moram priznati, da mi je ustrezalo, Ko pa sem se začela spraševati, če je to za toliko stara ( trideset ) normalno je bilo rahlo pozno. Moževa ravnodušnost je bila namreč posledica potešitve drugje…

Torej, draga Natalija ne ponovi moje “napake”. Pogovori se z možem, stori tako kot svetuje Leja. Otroci bodo še vedno vajin zaklad, četudi bodo pri babici kakšen dan, čez noč… Pomisli na prednosti, tudi za otroke, ko bosta starša zadovoljna, vesela…

Vse je lepo in prav slišati in tudi sama tako razmišljam- treba se je pogovoriti in kaj narediti- vprašanje je le kdaj se bo to izvedlo? Naj vam povem urnik, ki vlada že več kot dobro leto pri naši hiši. Vstanemo, ura je pol sedmih, mož pelje starejšo hči v vrtec, jaz doma na porodniškem čuvam malo. Ob treh , štirih ali petih mož, včasih tašča, včasih stric pripeljejo starejšo punco domov. Kadar jo pripelje mož, ima včasih celo čas da kaj poje, vmes ima seveda 100 telefonov in oddivja nazaj v službo. Tam je najmanj do osmih pa tudi do dveh ponoči. Kadar pride domov prej gre ponavadi spat z starejšo punco(ker je tako navajena in noče zaspati sama) in ponavadi tako tudi zaspi. Dvakrat tedensko gre zvečer še na telovadbo, sobota je tudi večina v službi. Doma smo v Nedeljo in takrat se potrudimo, da bi bili skupaj kot družina. Tako- rabila bi še Nedeljo za naju, pa je na žalost ni. Tako, vedno bolj oddaljena eden od drugega voziva tale voz.
Dostikrat sem mu rekla, da raje vidim, da pusti vse skupaj in da živimo normalno družinsko življenje, pa mi je rekel, da bom čez pol leta pa jamrala ker ne bo denarja. Jamrala-komajkdaj si kaj kupim, sploh ne čutim potrebe po tem, niti ne zapravljam niti ga ne maram-denar-sveta vladar.Hočem samo normalno družino in čas tudi za naju!!! Včasih se mi zdi da bom segnila – doma stalno doma- sama z otroci-hodim od ene prijateljice do druge da preženem čas in da nisem doma. Ni važno, če sem bolana, če je bolan kdo od otrok, če mi je hudo, če sem vesela, če sem žalostna- oprosti ljubica, saj veš da nimam časa, mam tako gužvo v službi!
Ni čudno, če si človek začne iskati koga drugega. Mi je žal, ampak tudi jaz sem samo iz mesa in krvi, tudi jaz rabim nekoga, ki bi bil kdaj tudi ob meni, ne da slišim le glas preko prekletega telefona!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Natalija

Če gre lahko dvakrat tedensko tvoj mož na telovadbo, bi namesto tega lahko tebe takrat peljal na sprehod.

Natalija, jaz te čisto razumem. Vse kaže, da te mož zanemarja. Ampak to ne pomeni, da te ne ljubi več. Prepričana sem, da je v velikem številu zakonov tako. Tudi v mojem je bilo. Moški pozabljajo, da se predigra začne za žensko v glavi. In če ženska ni zadovoljna, ji tudi do spolnosti ni.
Rada bi ti postavila vprašanje. Napisala si, da ni čudno, če si človek začne iskati drugega. Si mogoče ti iščeš drugega ali pa misliš, da dela to on?

ne, ne iščem si drugega in sem prepričana, da tudi on ne išče, vendar pa si včasih mislim, da bi najraje šla, saj ne ga ne rabim-človek se počasi navadi biti sam in tudi želja, da bi še čakal uplahni. Da ne bo kdo mislil, da ne ljubim svojega moža, ga, še vedno, ampak se mi zdi da je včasih vse zaman.
Zamerim mu, da ni več časa z mano, včasih se mi zdi, da se ne zaveda, koliko časa in truda ti vzamejo otroci in še vse ostalo. Zamerim mu tudi, da je letos, ko sem rodila in po porodu, vsaka ženska ve, je težko in rabi pomoč. Moj se je odločil pa za telovadbo, namesto, da bi bil vsaj dvakrat na teden vsaj zvečer pri meni. Človek to kar težko razume.

Jaz sem poročena 10 let. Jaz ne morem reči, da je moj mož hodil recimo na telovadbo ali kam drugam. Večinoma je bil doma, pa sem bila zaradi tega kljub temu osamljena. On je gledal televizijo in filme, kateri so se meni zdeli čisto butasti. Jaz sem brala knjige. In ko je zvečer prišel v posteljo, se jaz nisem več pustila motiti. In tako se je začel začarani krog. Če sem hotela iti na sprehod, v gledališče, sem morala iti sama in to mi je šlo zelo na živce. Bila sem nezadovoljna, vsakega vikenda sem se bala, ker smo bili vsi skupaj in nismo vedeli kaj početi drug z drugemu. Čez vikend sva se samo prepirala. In vesela sem bila vsakega ponedeljka.Zamerila sem mu marsikaj in mu velikokrat očitala, da se nisem poročila zaradi tega, da sem osamljena, da hodim sama ven.
No, pa sem si dobila prijateljico. Pred zakonom sem tudi zelo veliko hodila v hribe. Vedno sem govorila, da bom ponovno šla. In sem…. Njega in otroke sem pa pustila doma. Včasih sem se podala v hribe sama, drugič s prijateljico, pa tudi z družbo, s katero sem hodila v hribe prej.
In kako nama gre sedaj? Krasno…z menoj gre v gledališče, pa na sprehode hodimo vsi skupaj, v hribe se podamo tudi skupaj (na take manj zahtevne), zvečer se gremo večkrat kakšne igrice (človek ne jezi se in podobno), beremo skupaj pravljice, veliko se pogovarjamo. Prepiri so izginili in tudi spolno življenje se je izboljšalo.
Moram reči, da se zelo trudi in tudi jaz se trudim. Velikokrat se vprašam, zakaj je sploh prišlo do odtujenosti med nama. Mogoče so bili vzrok otroci, katerim sem se posvečala. In ko je opazil, da sem se oddaljila od njega, da sem si začela ustvarjati ‘svoje’ življenje, se je prebudil. In zaradi tega sem srečna.

No, Piko se ti je že ponudil…..

Sploh pa..pri vsej stvari ne gre za vprašanje spolnosti po porodu…
Vse kaj drugega. Počutiš se izigrano, zapuščeno, osamljeno, jezno itd… Neizogibno bo prej ali slej prišlo do točke, ko se bosta oba morala odločiti… vprašanje kdo ali kaj bo to sprožilo.

Razmišljam pa o tem, kako to, da si mož ne poišče kakega asistenta, da bi mu v službi pomagal?
In/ali pa zakaj si ti za Boga ne poiščeš nekoga, ki ti kaj doma postori, medtem, ko si vzameš čas samo zase?
Predvidevam, da oba hočeta živeti dobro…dovolj zaslužiti in hkrati imeti čas zase. Torej?!

Moj odziv prihaja bolj pozno, sem sele sedaj odkrila te forume.
Kaksne spolne potrebe ima (ali je imel) vas moz, veste najbolje sami. Ce mu ze prej ni bilo dosti do tega, morda ni nenavadno, da si vas tako redko zaželi. (Vem tudi za take, pa nikakor ne verjamem, da drugje potesijo svoje potrebe). Ce pa ni tako…. Naj kar povem – morda bo izpadlo neumno, pretirano, pa vseeno. V oči me je zbodlo, da mož hodi spat k starejši hčerki (koliko je stara sicer niste napisali)! Ali ste pomislili, da to morda ni normalno? Ne želim vas strašiti, ampak človek pomisli na vse. Sploh, ko slišiš, kaj vse se dogaja v krogu družine, mame pa (kao) nič ne vedo in ne opazijo.
Drugače pa – če mož noče slišati vaših želja, ga postavite pred dejstvo. Dvakrat tedensko naj on čuva otroke (morda to še ni takoj izvedljivo, če dojite), vi pa pojdite s prijateljico na rekreacijo ali preprosto na klepet. Enostavno ga morate pripraviti do tega, da tudi on prevzame svoj delež odgovornosti do družine in žrtvuje nekaj svojega časa in energije!

Če sem prav prebrala, starejšo hčerko vozi v vrtec.

Natalija

Saj vem, da bi kričal in tulil. Tudi pri nas doma je bilo dolgo podobno. In tudi moja žena je bila neprestano sama doma, z otroci. Ni, da bi se hvalil s tem. In ne misli, da to boli samo tebe – le tvoj mož verjetno največkrat nima toliko časa razmišljati o temu.

Ampak to JE BILO. Veš, nekaj se lahko naučimo vedno, nikoli ni prepozno – pomena družine. Meni so se oči dokončno odprle, ko sem prebral knjigo “7 navad zelo uspešnih družin” (Covey), ki mi je še danes neke vrste priročnik. Pa ni dovolj, da jo prebere le eden od partnerjev. OBA jo morata.

Naslednji korak je, da se dogovorita in začneta slediti navodilom. Na začetku bo težko, vendar se bo splačalo. Nazaj bosta dobila vajino DRUŽINO. In zato je vredno tudi kaj tvegati in potrpeti, kajne?

V teh primerih menim (vsaj pri meni je bilo tako), da je ključ v POSTAVLJANJUin OBLIKOVANJU PRIORITET. Kaj je zate in kaj za tvojega moža NAJPOMEMBNEJŠE? To, da dobro zasluži? To, da ga otroci poznajo bolj, kot samo po imenu? To, kako močna je vajina zveza?

Pogovori se z njim. Vzemita si nekaj časa samo zase. Žrtvujta tisti denar za varuške, če vama iz družine nihče ne pomaga. Denar bo že še prišel, vajin odnos pa se lahko dončno poruši, če ga ne bosta REDNO vzdrževala.

Saj tudi ogenj gori le dokler nanj nalagaš drva.