spolno nadlegovanje
Spoštovani bralci foruma,
mogoče moje težave na nek način ne spadajo na ta forum, po drugi strani pa mogoče ravno sem. Zakaj vam pravzaprav pišem. Mogoče mi bo že lažje, ko bom to “dala na papir”, mogoče mi bo pomagal kakšen vaš nasvet, za kar se vam vnaprej zahvaljujem. Sem precej občutljiv (to priznam) in čustven človek, rada imam takšne in drugačne izzive, vendar me je življenje zelo kmalu v mladosti naučilo, da je najbolje to skriti. Okolica me je sicer redko razumela v celoti, čeprav sem vedno imela in imam okoli sebe številne krasne prijatelje in znance. Mi pa očitno na nek način manjka tista pika na i, ki jo mogoče niti ne znam prav ubesediti/udejanjiti. Sicer to ni problem, ki me muči, je pa verjetno s tem v povezavi.
Nisem lepotica, nimam popolnih mer, se ne oblačim izivalno, kljub vsemu pa me že skoraj vse moje življenje spolno nadlegujejo moški. Imela sem tudi to “posebno srečo” v življenju, da sem že v rani mladosti “naletela” na pedofila (sem bila na srečo že takrat dovolj zrela, da človeku nisem zaupala), težave pa so se začele predvsem, ko sem stopila v obdobje pubertete. Teh nadlegovanj je bilo res nenormalno veliko (vsaj sodeč po pogovorih s prijateljicami), zadnji tovrstni “izpad” pa se je zgodil nekaj dni nazaj v službi, ki me je tudi spodbudil k temu pisanju. Glavni problem je, ker se tisti trenutek, ko se kaj takšnega zgodi, enostavno ne morem ustrezno (karkoli že to je) odzvati in zmrznem. Ne zmorem/znam jasno in glasno povedati/pokazati, da so šli čez mejo in brez mojega soglasja. Običajno se samo brez besed obrnem, grem stran, kasneje pa trpim in iščem napake pri sebi, čeprav mi razum vztrajno dopoveduje, da jaz nisem čisto nič kriva.
Starši so bili vedno bolj čustveno hladni, niti se o takšnih in podobnih problemih nismo pogovarjali. Oba starša sta imela precej trdo otroštvo in nista znala oz. ne znata tega miselnega kroga prekiniti. Ko sem pa vseeno pred desetimi leti prosila za pomoč (pri okoli dvajsetih me je nek znanec poskusil posiliti), sem naletela na zid. Nekaj časa nazaj sem poskusila ponovno, ker me nadleguje prijatelj mojih staršev, ki je običajno z ženo (in ga to čisto nič ne ovira) prisoten na “posebnih dogodkih” naše družin, pa ne gre. Zdaj se pač teh dogodkov izognem, kolikor je mogoče. Pogovarjala sem se o tem z nekaj bivšimi prijatelji, pa sem običajno naletela predvsem na nejevero, tudi celo na posmeh, kar je dodatno bolelo. Zdajšnji prijatelji mi nudijo oporo, se pogovajajo z menoj, do rešitve ali vsaj delne rešitve pa ne pridemo skupaj. Jaz se vrtim že nekaj časa v začaranem krogu in ga želim prekiniti. Že zaradi tega, ker sem verjetno zaradi vseh teh “izkušenj” še vedno brez partnerja, pa nočem več biti. Ampak dokler s tem ne opravim, verjetno na tem področju ne bo sprememb. Tudi ne mislim zamenjati službe zaradi idiota. Preveč rada opravljam svoje delo. Rada bi ga (in vse ostale) postavila na mesto, ki mu pripada, sploh, ker moram z njim poslovno sodelovati. Žal je ta konkretni (običajno je to veljalo tudi za vse ostale) to storil tako, da sva bila sama, in gre za mojo besedo proti njegovi, drugače bi mu že vsaj poskusila stopiti na prste. Mi znate vi kaj svetovati?
sicer nisi napisala koliko si stara, ker to bi meni tudi zelo veliko povedalo.Sama praviš da nisi lepotica, nimaš popolnih mer,nimaš fanta…in če si stara tam okoli 30 let, potem ti namignem zakaj bi eventuelno lahko bila tarča teh “napadov”….
Verjetno zato, ker si tile moški ki te nadlegujejo mislijo, da ti bodo morda naredili uslugo, saj moraš biti potrebna kot sahara vode…to so pač primitivci, slabiči, prasci in kar koli še hočeš.Jaz bi z njimi zelo ostro postopal, nič se jih ne boj.
Ja. Usekaj nazaj. Če te verbalno nadlegujejo, jih usekaj z jezikom, če si pa pri tebi upajo privoščit celo že otipavanje, jih pa brcni v jajca in to močno.
Čeprav je sicer res, da je prava pot tudi policija, ti vseeno povem, da moraš rešiti tudi problem svoje samozavesti, če si tarča kroničnega nadlegovanja od enih in istih oseb. Vsaki ženski se lahko zgodi enkratno nepričakovano posilstvo, ampak kroničnega nadlegovalca se pa da ustavit, preden to zgodi.
To, da imaš izkušnjo spolnega nadlegovanja, morda celo zlorabe, že iz otroštva, te dela bolj ranljivo za spolne iztirjence – ljudje imamo nekakšne ‘antene’, če karikiram, saj nezavedno zrcalimo tako svoje rane kot hibe – žrtev in nadlegovalec se slej ko prej ‘zavohata’. Zato tudi imaš pogosteje kot drugi ‘opravka’ s takšnimi ljudmi, vsebinami …
Ampak ne rabi pa tako za vedno biti! Preteklosti sicer ne moreš spreminjati, lahko pa svojo prihodnost. Zato bi bilo dobro, če bi te svoje izkušnje:
* predelala – ni nujno, je pa dobro, če s pomočjo nekoga, ki se na to spozna (poskusi npr. pri ženski svetovalnici (tudi nudijo individualna svetovanja), vprašaj na forumu za spolne zlorabe – tudi znotraj med.over.net – tam bi dobila še kakšno telefonsko, naslov …) in rane ozdravila, kar bi na dolgi rok pomenilo, da bi postala nekako imuna na te stvari (v primerjavi z vsemi, ki sem jim kaj takega ni nikoli zgodilo – ni torej nujno, da ostane slabo, kar se nam v življenju slabega zgodi).
To, da v situaciji spolnega nadlegovanje še danes zamrzneš, medtem ko bi kdo drugi morda odreagiral vsaj z begom, če že ne ogorčenjem ali še rajo prijavo nadlegovalca ipd., je povezano s tvojo izkušnjo iz otroštva.
Ko se ti je prvič zgodilo spolno nadlegovanje, si bila še otrok, in kadarkoli se ti danes, kot odrasli zgodi kaj podobnega, odragiraš v skladu s prvo tovrstno situacijo. Kot otrok. Otrok je fizično šibek, psihično in čustveno ne dovolj zrel, torej nemočen, da se z nečim tako hudim spoprime. Najbolj običajna reakcija otroka je zato šok, otopelost, umik vase … kasneje lahko razvije tudi druge obrambne mehanizme in mehanizme, s katerimi tako ali drugače vsaj malo kanalizira nakopičeno travmo.
Tvoj odziv – da zamrzneš – samo kaže, da niti slučajno še nisi predelala prve tovrstne izkušnje (predelati pa ne pomeni nič drugega, kot se z nekom, ki te stvari pozna in razume (lahko je to sočuten, dovolj razgledan in razumevajoč prijatelj, ki ti bo verjel na besedo, brez dvoma, ker če tega ni, so nam na voljo tudi strokovnjaki …), resno pogovoriti.
To da veliko ljudi odreagira tako, da ne verjamejo, je predvsem problem tega, da pač raje živijo v iluziji sveta, kjer se take stvari ne dogajajo (torej si jih izmišljujejo mediji, ljudje, ki iščejo pozornost) ali pa se vsaj ne dogajajo tu blizu ali ljudem, ki jih morda poznajo. So pač v osnovi strahopetci, ker bi jih dejstvo, da so kaj lahko po srečnem naključju ušli takšni izkušnji, pa tudi dejstvo, da so kaj lahko ogroženi njihovi otroci ipd. spravilo v paniko in tesnobo, s katero pač nočejo živeti. Bolje se je delati ‘baksuza’, kao: to sploh ne dogaja …
In čeprav je problem v ljudeh samih, je na koncu težava, da s svojimi dvomi prizadanejo najbolj ravno tebe in takšne kot si ti. Ti zato priporočam, da dokler sama s sabo in nekom, ki je sposoben videti svet takšen, kot v resnici je, vsaj malo razčistiš stvari (še posebno veliko je v tebi neupravičene krivde – kar je pravzaprav simptom takšnih in drugačnih zlorab), ne razlagaj kar vsem povprek. Pa ne da bi iz tega delali tabu ali skrivnost – kar bi lahko delovalo, kot da je nekaj narobe (saj je, ampak krivda za to ni in nikoli ni bila tvoja), ampak zato da te ne prizadane kar vsak bebec, ki ne pomisli preden kaj reče, po nepotrebnem.
To, kako se postaviti zase, kako postaviti mejo, kako zaščititi svoj osebni prostor, kako ne dovoliti, da še kdo tako grobo krši tvojo spolno nedotaljivost … SE DA NAUČITI!
Začneš lahko sama:
– vadiš lahko že sama v sebi … potem, ko nisi odreagirala kot misliš, da bi morala, bi lahko v sebi skontruirala ‘pravi scenarij’. Misliš, da bi ga morala nahrulit? Pomisli, kaj vse bi mu vrgla v obraz? Če je mogoče, si to tako živo predstavljaj, da naj te ne preseneti, če ti zares uide kaj tudi na glas …
– vzemi v roke kakšno knjigo o tem, kako se naučiti reči Ne, kako se postaviti zase ipd. Po takšnih, res da so pop, pa vseeno, knjigah kar mrgoli napotkov o tem, kako v sebi prebuditi več odločnosti, kako postati suveren …
– če boš prišla v stik s komerkoli, ki se s temi zadevami ukvarja profesionalno ali kot prostovoljec, ti bodo pa tako in tako še najbolj znali svetovati, kako se tega PRIUČIŠ!
Vse se da priučiti … verjemi!
Jaz ti svetujem isto kot nekdo pred mano: Prijavi ga! Spolna nadlegovanja na delovnem mestu so že nekaj časa zakonsko urejena in mislim, da so tudi pri nas do zdaj že stekli postopki na sodiščih, tako da stvar res ni več v povojih.
Še tole:
http://www.zurnal24.si/spolno-nadlegovanje-kazenski-zakonik/zstil/kariera/43400
… na netu je člankov na to temo še več. Samo pogooglaj malo …
problem posilstva in pedofila nisi (niso) razčistila in zato je verjetnost, da vse vse ostale povezave in navezavo stikov (akcije) povezuješ s spolnim nadlegovanjem.več ali manj se vsaka trajna (začasna) naveza dveh (m. ž.) prične s takšno ali drugačno akcijo in konča s spolnostjo.
v tvojem obširnem pisanju nisem zasledil “praktičnega primera” tega nadlegovanja.
možno je, da te kdo samo bolje pogleda, ti zaželi lepši dan, ali ti omeni: “mmm, ti pa si moj tip ženske, si pametna in čedna in še danes tako fino oblečena,ti pa v luft”. bog ne daj, da ti reče: “rajcik oblečena”.
mogoče bi bilo bolje, da tukaj vprašaš, ali je “takšno in takšno dejanje (opis)” že spolno nadlegovanje in si napraviš svoja merila, mislim, enotnih meril ni, mej.
ljudje smo različni, občutek pa imam, da tebi že kompliment škodi in ti (si on) zapravi dan, je pa res, da je to potrebno upoštevati.
fino je, da sama ločiš, kaj bo zrnje in kaj plevel. menim, da bo vsak tebi “enak” to tako in tako zaznal, sebi neenakemu se pa tako ogneš in nimaš vplivov na njegove spremembe in “dobacivanja”.
čisto nevidna
najpomembneje se mi zdi, da OHRANIŠ ZAUPANJE VASE in da kakor koli že čutiš v odnosih z ljudmi, ki grejo preko TVOJIH mej, da je to čutenje tvoje, je na mestu, ga moraš vedno vzeti resno.
Mogoče si enkrat vzemi čas in samo opazuj dogajanje v sebi brez vrednotenja in brez iskanja krivde pri sebi. Verjetno bo za to, da boš lahko “jasno in glasno povedala/pokazala, da so šli čez mejo in brez tvojega soglasja”, potrebno še kar nekaj časa, a bistveno je, da se v vsakem trenutku zavedaš, kje je tista meja, katere ne želiš, da prestopajo. Enkrat ti bo uspelo, četudi sedaj še zmrzneš. Zaupaj si. Ker tudi to, da zmrzneš, rahločutnemu človeku sporoča, da je šel preko. Pišeš, da ti zdajšnji prijatelji nudijo oporo… Kaj če bi ravno v tem krogu prijateljev vadila, kako jasno postaviti mejo, recimo z igro vlog.
Če se boš skoz umikala in skrivala pred takimi, jih bo vedno več. NIHČE NE TE NE BO REŠIL pred temi pezdeti, kot TI SAMA. Brihtna si, močna tudi in taki tipi ne padejo na pogovore in diplomacijo, ampak na OŠTRINO IN ODLOČNOST. Naslednjič, ko prideš v tako situacijo potegni vso moč, ki jo primoreš, primi tega pezdeta za jajca in mu jih stisni kolikor zmoreš in mu povej, da je to zadnjič, kar je naredu, ker naslednjič ostane brez. Bodi ODLOČNA IN OŠTRA. Ti garantiram, da se jih boš skipala.
… no, možno je, da se ‘nevidna’ v svojih odzivih ‘pregreva’, ampak to še ne pomeni, da ne zna ločiti med pihanjem na dušo in spolnim nadlegovanjem. In seveda tu niso stvari črno – bele: tole je nedolžno, ono pa že nadlegovanje in prav zato imajo nadlegovalci toliko lažje delo, ker se dolgo skrivajo v sivi coni, vsake toliko pokažejo svoj črni obraz, a nato skrijejo za belimi besedami.
Norton, ti gotovo še nikoli nisi bil ne žrtev, ne priča in še manj akter pravega spolnega nadlegovanja, ne? Mislim zato, ker so tvoji pomisleki pač tipični za nekoga, ki mu je kaj takšnega strašno tuje … vendar za razliko od tebe jaz niti slučajno ne vidim, da bi v pisanju ‘nevidne’ obstajali očitni indici za ‘zmotno percepcijo’, ki ji jo ‘očitaš’ (je pa tvoj odziv nekako tipičen – v njem se skrivata ‘dvom’ in ‘nejevera’, da je vse, kar se navaja res).
Poglej, pri tejle izpovedi je bilo npr. jasno kot beli dan, pa se je morala žrtev nadlegovanja na koncu ravno tako braniti ‘nejevernih e-Tomažev’:
http://med.over.net/forum5/read.php?48,4249975
… no, to mi ni všeč, in zato nočem, da bi tu dvomilo v resničnost navedb še preden imate za to upravičene razloge. To je prav tisti dvom in nejevera o kateri je ‘nevidna’ govorila, kako zelo jo je prizadela. Zaradi tega žrtve nadlegovanje o tem tudi tako težko spregovorijo.
V resnici je spolnega nadlegovanja veliko več, kot bi si verjetno vsi po vrsti sploh želeli verjeti. Večina (in večina žrtev je žensk) pa o tem niti ne govori, mislijo, da so same krive, ali da jim tako nihče ne bo verjel, pomagal …
Verjemi, lahko da je človeku dvorjenje nekoga odveč (če mu ni všeč), lahko mu je nelagodno ali ni sproščen (mnogo razlogov je zato), lahko mu je zoprno in lahko ga je, če ima slabe izkušnje, tudi strah, pa se lahko umika … pa to vendarle ne pomeni, da bi zaradi slabih občutkov, ki jih dvorjenje poraja, ti ljudje (večina zagotovo ne, izjeme sevda so možne) dvorjenju avtomatično pripisal status nadlegovanja.
Ko se nadlegovanje zgodi, TO VEŠ! Verjemi. Je jasno kot beli dan. No, ja. Večinoma lahko tudi nekaj časa traja (ker se nadlegovalci radi držijo v okvirih sive cone), da je zares jasno kot beli dan.
da dodam malo humorja, kot 17-letnika me je v kinu nadlegoval starejši homoseksualec, ki je sedel zraven mene. bilo mi je grozno, saj k meni potiskal noge in roke, bolj sem se odmikal, bolj je silil vame. nisem vzdržal, sredi predstave sem vstal in odšel.
saj vem, “svašta voz povuče”, vsega je dovolj in marsikje so napadene-praviš, da jih je več, soodgovorne za napade. jasno je, če ne zavzameš pravilnih stališč, se dogodki ponovijo, lahko celo s potenco.
Oprosti norton, ampak več kot očitno smo na nasprotnih bregovih.
Soodgovornost?
… to je kot bi rekel, da oseba želi biti nadlegovana, želi biti posiljena, želi … je soodgovornost v mini krilu, v izzivalnem vedenju, v tem, da enostavno človek je na napačnem mestu in na napačnem kraju (tako kot so bil ti, v kinu … groza, zakaj pa hodiš v kino) … je soodgovornost v tem, da so nekateri preveč prijazni do neznancev, čeravno nasilneže bolj intrigirajo (menda, ker ni pravil) manj samozavestni, plašni … no ja, za kakšnega je pa ravno samozavest in nedosegljivost triger (pač želi nadjačati s silo, kar čuti, da ne zmore s siceršnjo pojavnostjo) …
Ne ga srat, norTON!
To je predsodek, ki je naredil ljudem veliko preveč škode!
———————————————————————-
Ko je bančni ropar izjavil, da ga je k ropu napeljala banka s svojim denarjem, so mu kazen znižali s predlaganih šest na štiri leta. Ko je nato še trdil, da se bančni usluţbenci sploh niso poskušali braniti, so mu kazen znižali s štirih na dve leti (navsezadnje bi ropar njihovo ravnanje lahko razumel kot molčečo privolitev). Ko pa je na koncu še izjavil, da je imel pred tem dejanjem z banko pogoste stike, ga je sodnik oprostil obtožbe. Le zakaj naj bi v primeru bančnega roparja ravnali drugače kot pri posilstvu? (Informacija Referata za ţenske, Univerza v Bochumu, cit. iz “Streit”, zvezek 1, 1983, str. 13).
http://www.fpvv.uni-mb.si/mojFaks/Files/%C4%8Clanek%202_20081027_39.pdf
popolnoma napačno razumeš.
jaz teotimi odgovarjam : jaz nimam nobene soodgovornosti za tista dejanja.
ali drugače povedano, v kolikor ne provociraš, izzivaš…. in slično, te nima niče pravice spolno nadlegovati.
sicer pa kaj je spolno nadlegovanje?
smatram da je, v kolikor te hoče na omejenem prostoru, recimo kinu, gledališču in slično, neki neznanec (istega spola) z raznimi načini dotikov, poskušati …..
po moje so meje kao spolnega nadlegovanja pri istih spolih takoj vidne, pri različnih spolih pa so meje zelo, zelo raztegljive in niso takoj zaznavne.
vsaj jaz homoseksualca takoj “uočim”. “tisto” naj počnejo med seboj, smatram pa, “da niso nič krivi, nič dolžni” in so del populacije , ki je oz. paše v Gaussov odklon.
vsaj zdi se mi, če bi bila to ženska, bi bil takrat drugačen odziv. ne vem, tega nisem doživel.
soodgovornost jaz razumem, da sta (so) za neka dejanja odgovorna (i), dva trije ali več sodelujočih z enakimi nameni.
torej če nimaš namenov, nisi soodgovoren.
saj je vseeno, če si odgovarjal teotimi, mene je zmotilo isto kot njo …
kaj je spolno nadlegovanje?
http://www.indirekt.si/intervju/pri_spolnem_nadlegovanju_gre_za_nadzor_in_moc/121810
… poanta: Nadlegovanje je nekaj, kar si oseba NE ŽELI! Tu ni prostora za soodgovornost (razen, če soodgovornost iščeš v tem, kako kdo na neželeno odreagira (in s to sposobnostjo se pač ne rodimo, temveč se je priučimo) … torej: ali bi v primeru, da če nekdo ne zna dobro odreagirati na nadlegovanje, temu človeku kar pripisal del krivde za to, da se nadlegovanje nadaljuje (to je kot da bi invalidu očital, da ker ne zmore priti sam v prvo nadstropje hiše v kateri ni dvigala, da je za svoj problem soodgovoren (beri: sokriv)).
vprašanje za gospodiča norTONA
Pred enim letom sem tudi jaz na delovnem mestu, bolj natančno lahko tudi povem, me ni prav nič sram – Revozu, doživela, da me je nadrejeni šlatal, kot se bi temu rekla in ob tem govoril še opolzke stvari. Glede na pravila oblačenja nisem bila pravnič privlačna – umazane hlače, široke, in halja nad kolena. Bil je zelo preračunljiv. To je vedno naredil, ko sem bila sama in na mestih, kjer ni bilo kamere. Zasledoval me je po celi tovarni in mi ni dal mira ter še kar stegoval tace. Potem sem ga zatožila šefu in končno imela mir.
Torej, norTON: kje sem bila jaz soodgovorna? Izzivalno oblečena? Govorila nisva skoraj nikoli. Torej z čim sem ga napeljala?
Poleg tega pa, mogoče je bil tvoj “odziv” za tistega homoseksualca le tvoj nasmeh a katerega je domneval, da je namenjen njemu. Mogoče je bila zanj to provokacija, ljudje imamo različna merila za stvari kaj nas sprovocira. Torej si potemtakem tudi ti soodgovoren. Mogoče si se pa na stol usedel na napačen način, da si se bolj zleknil in ga je to napeljalo na misel, da te bi rad videl v ležečem stanju. Evo, si ga že sprovociral….in si spet soodgovoren…
Dragi Norton – zelo dobro si opisal, kdaj si bil ti nadlegovan, ne verjameš pa, da ni pri kom drugem sokrivde? To je grdo sprenevedanje! Vsak ki nadleguje še kako dobro ve kdaj to počne in kdaj gre za obojestransko željo po spolnih stikih! Da ni vedel je le izgovor, ki drži vodo le pri tistih, ki sami to počnejo – očitno pri nas pri veliki večini moških, saj drugače ne bi bilo mogoče, da je toliko deklet,fantov in predvsem otrok tudi po večkrat nadlegovanih!
ok, razumemo se. enako mislimo.
beri besede “brez soodgovornosti” kot nedolžen.
je sedaj jasno?
kaj so seksualni manjaki, ki te zalezujejo, napadajo in slično, odpri svojo temo in jih rešuj s službami, ki so za to odgovorne.
ne piši nekaj, če nečesa ne prebereš in ne izmišljuj si nekaj česar ni bilo.
moj odziv ni bil noben nasmeh (daj no, nasmeh pedru), moj odziv je bil odhod, dodal pa sem, če bi bil dve leti starejši pa sigurno batina.
pa a teb ni jasno da ti tako al tako ne moreš brat misli drugih oseb, torej, ne moreš reči da nekaj tudi ni bilo resnično. zate ni bilo resnično, za njega pač mogoče.
to sem navedla, da mogoče sam vidiš, kako hitro se lahko zapleteš v to, ali si kaj sokriv ali ne…
in moj primer je bil naveden, da povem, da tudi sama tega nisem iskala, ga nisem provocirala, pa se je useeno zgodilo. in primer je čisto v okviru naslovljene teme.