Star sem 26 let in imam štiri leta mlajše dekle, s katero se zelo dobro razumeva. Ona si spolnosti pred poroko ne želi in jaz njeno odločitev spoštujem. Težava pa je v njenem pogledu na spolnost in v njenem odnosu do spolnosti. Da si boste ustvarili pravo sliko o vsem skupaj, naj vam opišem situacijo.
Dekle v življenju ne vidi smisla. Misli, da je zguba in da nič ne naredi dovolj dobro. Ker je perfekcionist, želi popolnost, ki pa je (razumljivo) ne more doseči. Počuti se popolnoma izpraznjeno in včasih zaradi tega pade v depresijo. Takrat pravi, da ne čuti ničesar do nikogar. Čuti samo praznino. Rada bi imela dolgoročen smisel, pa ga ne vidi. Kratkoročno osmišljanje življenja je ne zadovolji. Meni se zdi zelo pomenljiv podatek, da je strarši nikoli niso pohvalili, niti kot otroka ne. Ni jim všeč, ker letos na faksu pavzira, čeprav je do sedaj vse letnike uspešno zaključila. Dajejo ji občutek (tako pravi ona), da je zguba. V družini imajo nasplošno lepe in sproščene odnose. Tudi sama o sebi nima dobrega mnenja. Sem njen prvi fant in prej si je vedno govorila, da je grda in neumna, ker še nima fanta. V resnici je nadpovprečno razgledana in zelo simpatična. Težava je tudi v tem, ker sebe ne more sprejemati kot spolnega bitja, kot ženske. Enkrat mi je rekla, da je spolnost zanjo najbolj primitiven način komuniciranja dveh oseb in da bi lahko brez nje preživela vse življenje. Spolnosti si sploh ne želi. Nekaj je, če živiš vzdržno, ker imaš tako prepričanje, drugo pa je, če v človeku ni niti malo poželenja. Vse, kar je povezano s telesnostjo, je njej čudno in nespodobno. Ne more si predstavljati, da bi se lahko še s kom, razen z mano pogovarjala o spolnosti. Zame je spolnost del človeka, zato se počutim nelagodno, a to ni pomembno – skrbi me zanjo. Kako naj v njej vzbudim vsaj malo strasti. Paradoksno se mi zdi, da kljub takemu pogledu na spolnost tudi njo kdaj zanese. Takrat si ljubkujeva spolne organe, a pravi, da je to ne vzburja, čeprav takrat kar drhti!? (pa ne od strahu). Pravi sicer, da ji je takrat lepo, a ji je vedno zelo žal. Ona se zaveda, da z njo ni vse v redu in jo to skrbi. Vse skupaj se meni zdi zelo zapleteno in težko razumljivo. Je njena notranja praznina in telesna hladonost povezana? Ne vem, kje bi se zadeve lotil. Rad bi ji popmagal in se zavedam, da brez potrpežljivosti in veliko ljubezni ne bo šlo.
Hvala za odgovor,
Klemen

Spoštovani Klemen!

Ni rečeno, da je vaša partnerka spolno hladna, je pa zagotovo depresivna, saj je po vašem opisu izgubila tako samospoštovanje kot optimizem za prihodnost. V takem stanju po pravilu za spolnost ni interesa, razlaga za to pa je lahko le racionalizacija. Vsekakor se bo ne toliko o spolnosti ampak o svoji čustveni in študijski neuspešnosti morala pogovoriti s strokovnjakom, saj dlje ko bo odlašala, več negativnih izkušenj bo pridobila. Koristno bo, če jo ob obisku spremljate, ker je študentka pa ima prednost v psihiatričnem dispanzerju Zdravstvenega doma za študente. Oglasita se!

Imam enak problem kot tvoja punca, (glede spolnosti), vendar žal tega mojemu tipu še nisem razkrila. Isto mnenje si deliva prav glede tega, da bi lahko živeli brez spolnosti do konca življenja. Še sama ne vem, kaj naj naredim…

Jaz sem že poročen in ko sem bral tvojo zgodbo se mi je zdelo kot da berem življenjepis sebe in svoje žene. Opozoriti pa te moram, da pojdita skupaj k zdravniku, saj midva tega nisva storila, sedaj pa problemi ostajajo tudi v zakonu. Veliko se pogovarjajta. Veliko jo poslušaj, bodi ji opora, pohvali jo!