Pozdravljeni!

Imam resno težavo, pred katero si sicer zatiskam oči, partnerja poskušam razumeti oz. ga razumem, in mu tudi pomagam kolikor lahko.

Torej, moj partner ima problem, da ga privlačijo invaluidne ženske osebe oz.amputiranke. Na začetku zveze sva se zmenila, da bova popolnoma iskrena glede vsega. Sva si v načinu razmišljanja dosti podobna. Prav tako sem iz prejšnje zveze prišla potolčena, čustevno zlorabljena.
Ker sem dosti odkrita na splošno, tudi o seksu, pri seksu nimam težav, da dobim kar hočem. Kar mi paše tudi povem, zato sem tudi to od njega pričakovala. Po nekem času se mi je lahko popolnoma odkril in mi povedal kaj ga privlači, telo ga je bilo sram, in je mislil, da bom zato zbežala stran. Pa nisem. Nasprotno, o tem sem se pozanimala, si prebrala strani, itd. In videla, da je teakih ljudi ogromno, vsi imamo pač svoje fetiše.

In proti fetišem ne moreš nič,kar te privlači pač te. Kar mene bega je to, če mi lahko kdo odgovori na to. Namreč najin seks je odličen, nor, vzburjajoč, ni problemov, da ga jaz ne bi vzburjala, čeprav imam nekaj preveč, kot temu pravim jaz.

Torej, ker sem mu želela pomagati, sem mu rekla, da lahko te fantazije uresničiva pri najinem seksu, do zdaj jih še nisva, vendar počasi prihajava do tja,meni recimo igra vlog ni problem, vendar je njega neskončno sram, ker s epočuti manj vreden in čuden, da ga to privlači.

Men se on ne zdi čisto nič čuden, je kar je. Edino kar me žalosti je to, da je ta želja tako močna, da če spozna kakšno bejbo, ki ne bo imela nog, itd, da ga bo popolnoma obnorelo. Čeprav pravi, da ga vzburjam in da me ljubi, edino kar ga matra je to, da če se taka priložnost ponudi, da je to enkrat v lajfu in ne ve kako bi takrat odreagiral. Torej stvar je v tem, da oba ne veva, kako bi on na to odreagiral, bi si zaželel, ker ga ta fetišizem tako matra.

Ker sem v sesku dosti odprta, sem mu tudi rekla, da bi bi mu tudi pustila,d a to izkusi, ker konec koncev, z mano pa vendar ne bo polovično, da morava bit odkrita in se mi zdi pprav, da če do tega pride, pač pride. Tkrat se pa more odločit kaj mu več pomeni, če bi se zaljubil, mislim da je jasno da je to to. Vendar če je ta želja samo spolne narave, potem pač probaš, to bi razumela, vendar pa bi v izogib mojemu očitanju prav tako jaz probala kaj drugega.

V glavnem, zanima me, ker ni slovenskih forumov an to temo, kako odreagirat na to? Kako se to tretira v psihologiji, je to kakšna težava iz otroštva al kako?

Kaj bi bilo v mojem primeru prav narediti, namreč partner je ena a, ljubim ga, je vse kar sem si kadarkoli želela, zato pač ga tudi razumem in vem da ja proti temu en more nič. Sicer ga zamatra na vsake tok časa, in kto pravim, najin seks je odličen tudi brez tega,ni zdej da bi ga vzburjalo samo to, da ga ne bi jaz.

Torej, prosim za odgovore. Sej ne vem, mogoče se smao jaz preveč sekiram, in je kar je, in kar bo. v NOBENI zvezi ne moreš vedet, kaj bo čez toliko in toliko časa, varanje, itd. Ampak vseeno je to speicifičen primer

Hvala.

Spoštovani!

Fetišizem ima svoje psihološke pogoje in razloge. O tem ste si gotovo že prebrali, kar je dostopnega na spletu. Psihologija ga obravnava kot individualno zgodbo in se je tudi loteva na tak način. Psihoanaliza, druge terapevtske tehnike…

Kar vidim kot bistvo v vašem sporočilu je, da živite partnersko življenje, v katerem spolnost funkcionira. Ob tem je videti kot bi imeli v vajinem seksualnem življenju na obisku še partnerjev fetišizem. Ob tem je edino smiselno vprašanje, ali to ovira ali ne, kakovost vajinega odnosa v vseh pogledih.

Po tem, kar ste napisali, sklepam, da ste že veliko naredili – in to zelo uspešno. Nekaj, kar je bilo za partnerja sramotno, ste pripeljalo do besed in to vzajemno delita. To je zdaj vajino in s tem strpno živite. Tudi to lahko štejete za uspeh.

Razumete, kaj partnerja vznemirja in ste celo zelo razumevajoči, če so to predstave, ki niso povezane z vašo telesno pojavnostjo. Spet vidim, da ste zelo domiselni, ko ste predlagali igro vlog. V vsem tem vidim zelo dober način, kako nekaj, kar ste poimenovali kot spolno deviacijo in fetiš, ohranjate znotraj vajinega odnosa. Dokler bo tako, ne vidim potrebe, da bi partner iskal zadovoljitev izven vajinega odnosa. O tem se je smiselno pogovarjati.

Kar je vaša skrb, je dilema, ali vam bo partner ostal zvest.
Pri tej dilemi ne vidim bistvene razlike z dilemo drugih žensk, ki jih skrbi, ali bo šel njihov partner z mlajšo, vitkejšo, višjo, z večjimi prsmi….

Kar zadeva zadnjo dilemo, vidim kot funkcionalno, če partnerja definirata odnos in vanj vgradita varovalke, da preprečita prevaro. Top pomeni, da tudi definirata meje svojega odnosa, jo zavarujeta z medsebojno iskrenostjo in zvestobo. Vse to vidim, da ste že opravili. Morda le pogovor in medsebojno zagotovilo, kako bi si želeli, da ravna partner, če bi ga kakšna druga oseba spravila ob pamet.

Vse dobro vam želim,