Spogledovanje
Včasih je odgovor na zapleteno vprašanje zelo preprost 🙂
No, ampak ga tudi jaz ne vem. Te razumem da te vse to mede, ampak kaj če ga recimo moti razlika v letih, morda je pa plah, morda pa… In ča ge še kdaj takole vidiš v kafiču, ti kar paradiraj mimo, če ne trzne – potem pozabi nanj. Ne da bi ti morala narediti prvi korak, sem pa mnenja da ravno obetavno pa res ni videti vse skupaj.
Napiši sporočilce v stilu osnovne šole: “bi ti hodil z mano?” :)))
Hecam se. Vem, da je to lahko velik problem. Si 100%, da on ve, kako ti je všeč? Če si takšna kot napr. jaz, ki se znam takšnega francoza nardit, da živ krst ne posumi, da mi je nekdo všeč, a mene skoraj raznese znotraj, potem imaš problem. Mogoče ti misliš, da drugi to vidijo, ampak ne vidijo vsi, veš. Lahko si vse skupaj interpretira kot tvojo prijaznost, dobiva mešane signale in tudi sam ne ve, kaj naj naredi.
Sem (bila) v podobni situaciji. Natanko po 14 dnevih sem se odločila nehati biti bedna in pustila vse po strani…verjemi, da ko enkrat razumsko začneš gledat na situacijo te tudi občutek mlahavosti (ko ga zagledaš) totalno mine. Ko si v glavi razčistiš, je končno vseeno če se ti potem tudi v naročje vsede mimogrede…in tole
Nekakšna bolečina se mi je prelivala iz prsi v trebuh in spet nazaj…
izgine. Všečnost na podlagi simpatij je še vedno miselni konstrukt ali bolje rečeno: samo tvoji nevroni te varajo. Svojo zatreskanost pa vzpodbujaš z razmišljanjem o njemu seveda…če si komu RES všeč, verjemi vse bo storil da pride do tebe. Preizkušeno, doživeto, testirano. Vzemi tako…ko si zaželiš sladoleda boš šla in si ga vzela. Ko že razmišljaš ali bi ali ne bi (ali je okus pravi, ali bi raje kaj drugega…itd.) to že ni to.
Stvari so v življenju zelo preproste, mi smo tisti, ki jih kompliciramo:)
Če ti je všeč oseba A, nekaj v tej smeri narediš, saj imaš nenazadnje interes zanj/zanjo. Premosorazmerna z interesom, so tudi človeška dejanja.
Izhajaj recimo iz sebe: Če ti je oseba A izjemno všeč, se boš potrudila in nekaj v tej smeri naredila, če ti je oseba A bolj tako tako, potem tudi pri dejanjih ne boš dala kaj dosti od sebe, če ti pa oseba A sploh ni vešč, potem se pa verjetno tudi premaknila ne boš iz mesta. In to je po mojem mnenju vsa filozofija okoli navezovanja stikov.
Če ima oseba velik interes do nekoga, ga strah, sram ali kakršnakoli okoliščina ne bo ohromila pred tem, da naredi nekaj v smeri tega, da drugi opazi, da je tej osebi všeč…če pa oseba dopusti, da jo pri navezovanju stikov ohromijo raznorazni strahovi, potem pa morda tisti nekdo ne predstavlja ravno ne vem kakšen interes:)
Sedaj pa konkretno zate: morda njemu zadošča spogledovanje s tabo, morda je takšen tip človeka, ki lahko to počne zavedno ali nezavedeno-to pomeni, z vsako, ki jo sreča-ampak se tega preprosto ne zaveda, takšen pač je…sedaj je na tebi, da se vprašaš, kaj lahko pričakuješ od njega? Ima tvojo cifro, mail, ve, kje delaš…skratka, priložnosti za kakšno dodatno gesto v tvoji smeri ima, zakaj pa ne naredi ničesar, pa ve samo on…odločitev je tvoja…ali narediš korak naprej proti njemu, da se situacija nekam premakne ali se prenehaš sekirati in greš naprej svojo pot, mimo njega…
To je meni v preteklosti ful pomagalo:
Srečaš osebo A, ki pritegne tvojo pozornost. V trenutku, ko to osebo vidiš nimaš nič. Sedaj sta 2 možnosti. Lahko navežeš stik, ali ne. Če navežeš stik, se lahko drugi odzove pozitivno in iz tega kaj rata, lahko se odzove negativno in nič ne rata. AMPAK, na začetku nisi imela NIČ; torej tudi, če se dozove negativno, nisni ničesar izgubila, ker ničesar nisi imela. Torej…splača se potruditi, ne glede na izid:) Saj če se odzove negativno, je to samo pokazatelj, da te nekje čaka nekaj drugega in super je, ko ti pri temu drugi tudi malo pomagajo, saj ti preprečijo, da bi zapravljala svoj čas in trud nekje, če ga pa lahko drugje boljše investiraš:)
Pa še nekaj čisto za konec: Ko nekoga spoznaš je več možnosti- pa začnemo s tisto, ki jo osebe, ki imajo težave s samozavestjo najpogostje najprej izpostavijo
Jaz mu ne bom všeč….ampak so tudi druge možnosti:
– Medsebojno si ne bosa všeč
– On meni ne bo všeč
– Medsebojno si bosa všeč…
Torej, več je možnosti in kje piše, da nekomu ne boste všeč? Zakaj tako pogosto najprej pomislite na to možnost…sta še ostale 3 možnosti:)
Strinjam se z Aries, razen v eni stvari. Sicer ne vem, če je ravno dobro vedno, ko razmišljamo o drugih, izhajati iz sebe. Verjetno to vsi zavestno ali manj zavestno počnemo, ampak dejstvo je, da smo si včasih precej bolj različni, kot si mislimo. In nekdo lahko pokaže, recimo interes, na povsem drug način, kot ti. Govorim pa bolj na splošno, ne samo za ta primer.
Po moje je potrebno čim manj razmišljat o tem, kaj si drugi mislijo, ker dejansko pojma nimamoin kvečjemu nas to samo ohromi. Pričkovati je treba dobro ne glede na to, če se nam izide po pričakovanjih ali ne in to je vse kar je potrebno.
Kaj pa je sploh mišljeno kot “prvi korak”? Če zdaj rečem, da sem ga našla preko sodelavca na FBju in da mu napišem čist eno neobremenjujoče sporočilo, bo to prvi korak? Al je to zaradi mojega občutka tako? Naj pustim na miru ali ne?
Torej: NAJ MU PIŠEM? Čist na kratko mi povejte svoje mnenje: DA ali NE?
K.
Tudi jaz se strinjam z Markotom, češ da so načini in načini, ampak tudi načini ti veliko povedo o osebi:) Saj ne rečem, tega ne moreš takoj vedet, lahko pa si malce pozoren na določene stvari….
Recimo: Če je punci všeč en fant in do njega ne bo pristopila iz principa, češ, naj najprej on naredi prvi korak…tudi to se dogaja….potem se lahko ta fant samo vpraša, kaj mu takšen način regiranja pove o njej…kaj lahko od nje nenazadnje pričakuje v vezi…da se bosta skregala in bo potem ona čakala, da naj jo najprej on pokliče, ne glede na to, zakaj se je šlo ali karkoli je bilo, češ on more prvi poklicati… in na ta način bosta v vezi merila moči…vsak zase najbolj ve, kaj je zanj sprejemljivo in kaj ne:)
Ali pa v primeru avtorice…morda je ona njemu resnično všeč, ampak jo bo on še nekaj časa tko malo testiral, se malce igral, pa da vidi, kako bo regirala…tudi v tem primeru lahko ona sama presodi, kaj si lahko od tovrstnega obnašanja pri moškemu obeta…morda je tip, ki zelo rad testira in preizkuša in kje piše, da se kaj takega ne bo zgodilo v vezi, ko bodo v igri resnejše stvari….sem poznala osebo, ki se je tako igrala z nekom, čeprav je imel punco ….. in kako se je obnašal v vezi, ko se je s punco skregal? Testiral je njeno obnašanje, češ pa da vidimo, koliko časa bo potrebovala, da se bo javila, če se ji nekaj dni ne bom javil na telefon, kdaj bo priklečeplazila nazaj…in vedno je tako bilo…potem se pa pejt takšno vezo:)Ampak onadva sta še dandanes skupaj in če sta na takšen način srečna, potem tudi prav. Saj sta onadva v vezi:)
Vedno pa zaupaj občutkom, kajti ti nikoli ne lažejo. Zanesi se nanje in te ne bodo izdali.
Če čutiš, da ga moraš malo porinit, ga porini. Kaj pa lahko izgubiš? Pomembno je, da si kasneje ne očitaš, da nekaj, kar bi lahko nisi storila. Če ga bo to odvrnilo, pa sigurno ni dovolj zainteresiran.
Predsodki in razni izgovori v glavi “takšen je in takšen in takšen” so stvari, ki nas ustavljajo in zaradi katerih ne vidimo osebe v celoti ampak vidimo samo to, kar hočemo videti, samo to, kar predsodimo. Recimo… kamera – pri snemanju filma ali, pri snemanju nekega dokumentarca, pogovora, ki se odvija v pisarni, kamera vzajame vse podrobnosti tiste pisarne, ne samo osebe ki govori; a ko bomo mi ta film gledali in poslušali kaj ima ta oseba za povedat, ne bomo videli knjig ali oken v ozadju, ne bomo videli kavča na katerem oseba sedi ali mize ki je zraven, videli bomo samo osebo. To je zato, ker kamera nima predsodkov, mi pa jih imamo.
Torej, namesto da se boš bremenila “Kaj je to za enega osebka, ki ne prostopi” ter ga takoj označila za negativca, ga raje sprejmi v celoti in če ti je všeč, naredi nekaj v skaldu s svojimi občutki.
In še – sicer ne poznam psihološke zgodovine človeštva, ampak sklepam, da izjave “Moški mora narediti prvi korak” izvirajo izpred časov, ko ženske niso bile enakovredne; ko so moški imeli ‘višjo vlogo’. Torej bi to izjavo dandanes označil samo kot izgovor in ne kot dejstvo.
Ali veš kaj počne v prostem času? Kam zahaja in podobno. Jaz bi ga kje “naključno srečala”. Vsekakor pa poskusi biti resnično maksimalno objektivna, ali je z njegove strani resnično nekaj več ali pa le spogledovanje. Ne vem, kakšen tip si, saj poznam ženske, ki vsak kompliment in prijaznost razumejo, ko nekaj več. če simu pa res všeč, pa mislim da je lahko ovira tudi to, da si zaposlena pri njegovem prijatelju (ali poslovnem partnerju). Mogoče misli enako kot ti, kaj bo če ga zavrneš ali če med vama ne bo šlo. Resnično je težko vedeti, kaj misli. Kakor sem ti že napisala. Poskusi ga malo poriniti, ampak tako, da to ne bo vedel.
Napisal/a si, kot da je vse to muka…nisem hotela takšnega vtisa naredit. Je pa res, da sem že po naravi takšna, da moram večino stvari do konca preštudirat in analizirat 🙂 Ne vem zakaj, ampak tako je.
No, zdaj me je začel že klicat (res da za poslovne zadeve), ampak je lepo slišat tudi samo glas 🙂 Nisem pa še zbrala poguma, da naredim kaj. Mislim da ne bi bilo pametno, dokler s šefom poslovno sodelujeta. Danes so najine oči spet risale mavrico med nama mmm… Sem pa si rekla, kaj če še tega ne bi bilo???….naj bo, dokler je lepo….
LP