Obsevanje ali radioterapija je uporaba žarkov x, elektronov ali gama žarkov za zdravljenje raka. Obsevanje lahko ozdravi ali nadzoruje raka z zaviranjem rakavih celic in preprečevanjem njihove delitve in razmnoževanja. Okoli petdeset do šestdeset odstotkov bolnikov z rakom potrebuje obsevanje v nekem obdobju njihovega življenja. Obsevanje je varna in učinkovita oblika zdravljenja za bolnike vseh starosti. Postopek je v preteklih 20 do 30 letih izredno napredoval in postal zelo izpopolnjen.

Radiacijski onkolog je zdravnik, zadolžen za bolnikovo zdravljenje z obsevanjem. Predpiše in načrtuje postopek obsevanja. Prav tako nadzoruje bolnika med tem zdravljenjem in skrbi zanj. Če se pojavijo stranski učinki obsevanja, jih bo radiacijski onkolog prepoznal in zdravil. Drugi člani medicinskega teama vključujejo usposobljenega tehnika, radiacijskega terapevta in dozimetrista. Tehnik zagotavlja ustrezno delovanje naprav in redno nastavlja ter preverja aparat, ki bo oddajal obsevanje. Radiacijski terapevt je oseba, ki vsak dan izvaja obsevanja in dela po napotkih in predpisih onkologa. Dozimetrist izračuna doze obsevanja na različnih točkah telesa. V splošno zdravljenje bolnika so vpleteni tudi drugi zdravstveni delavci in strokovnjaki.

Cilj obsevanja je lahko:
– kurativni ali radikalni (obsevanje je lahko zelo učinkovito zdravljenje raka prostate)
– paliativni, za preprečevanje in zmanjšanje bolečine
– adjuvantni, kjer je zdravljenje usmerjeno k zmanjšanju tveganja ponovitve tumorja. Obsevanje se lahko uporablja po kirurškem posegu npr. pri raku na prsih, da bi se zmanjšalo tveganje, da bi se rak znova pojavil.

V osnovi poznamo dva tipa obsevanja:
1.zunanje obsevanje
2.brahiterapija ali obsevanje na kratko razdaljo

Bolnika lahko zdravimo z enim, drugim ali kombinacijo obeh.

Kako poteka zdravljenje?
Na začetku bo bolnika pregledal onkolog in ga povabil na razgovor. Natančno bo preučil vse podatke in pregledal izvide raziskav. Morda bo naročil nekatere nove. Bolniku bo svetoval in ga poučil o obsevanju.

Naslednji korak je simulacija ali načrtovanje zdravljenja. Po razgovoru z onkologom bo ta izdelal načrt zdravljenja. Pri tem je bolnik napoten na obsevalni oddelek ter nato leže na mizo pod aparat, imenovan simulator. Potrebne so lahko različne imobilizacijske naprave, npr. za glavo ali obraz, da je bolnik resnično v pravilnem položaju in se ne premika. Napravili bodo različne zaznamke na koži in posneli različne rtg posnetke. Lahko se napravijo tudi fotografije.

Simulacija je lahko potrebna večkrat, saj je zelo pomembna, ker omogoča ustrezno načrtovanje in izvajanje dejanskega zdravljenja. Po simulaciji pride na vrsto veliko dela za strokovnjake, v katerega sta vpletena tehnik in dozimetrist. Lahko se opravijo tudi CT posnetki, da lahko računalnik izračuna in predpiše ustrezno porazdelitev doze obsevanja.

CT je radiološki postopek, kjer bolnik leži na mizi, delno obkrožen z aparatom. Ta oddaja majhne količine žarkov x in jih projicira v mesto telesa, ki se proučuje. Aparat uporablja natančen računalniški sistem za izdelavo podrobnih fotografij telesa.

Bolniku, ki je obsevan, pogosto dodajajo blokatorje in zaslone iz svinca, ki se postavijo med bolnika in aparat za zdravljenje. Uporabljajo se za prekrivanje normalnega tkiva v telesu, da je obsevanje usmerjeno predvsem na tumor. Zunanje obsevanje je varna in neboleča oblika zdravljenja.

Zdravljenje:
Običajno traja cikljus zdravljenja med dvema in petimi tedni. Dejansko zdravljenje traja samo nekaj minut. Med tem so bolniki sami v sobi, vendar je radiacijski terapevt zunaj in jih lahko sliši.

Zdravljenje je neboleče. Bolniki ne slišijo ali čutijo ničesar med ali po zdravljenju. Vrnejo se po določenem urniku, da nadaljujejo in končajo zdravljenje. Med obsevalnim cikllusom se bolnike spremlja, pregleduje in opazuje.

Bolniki bi morali onkologu poročati o kakršnemkoli pojavu, ki ga opazijo. Stranski učinki obsevanja so odvisni od točnega tipa tumorja, ki se zdravi, in lokacije obsevanja. Med ciklusom bodo bolniku preverjali kri – včasih enkrat tedensko, z rtg posnetki pa bodo ugotavljali natančnost in učinkovitost zdravljenja.

Obsevanje najbolje deluje, če ga dajemo v majhnih dozah nekajkrat. Na ta način ubije tumorske celice in omogoča normalnim zdravim celicam v okolici tumorja, da si opomorejo in popravijo škodo zaradi obsevanja.

Stranski učinki:
Natančni tip stranskih učinkov je odvisen od mesta tumorja in mesta, kjer obsevamo. O tem se bolnik vnaprej pogovori z onkologom, ki mu pojasni, kaj lahko pričakuje. Npr. bolnica, ki jih bodo obsevali prsi, bo verjetno opazila rdečino, suhost in srbečico kože dva do tri tedne po začetku zdravljenja. To se bo nadaljevalo, a bo prenehalo nekaj tednov po končanem ciklusu zdravljenja.
Še en primer stranskega učinka je driska, bruhanje ali slabost. To včasih izkusijo bolniki, ki se jim obseva črevesje. V večini primerov ti stranski učinki nastopijo med cikljusom zdralvjenja in se nadaljujejo še nekaj tednov po tem, ko je obsevanje končano.

Skoraj v vseh primerih bodo ti stranski učinki izginili. V redkih primerih izkusijo nekateri bolniki dolgotrajnejše stranske učinke ali zaplete, ker obsevanje poškoduje notranji organ v bližini turmoskega mesta.

Ali lahko obsevanje povzroči raka?
Obsevanje lahko včasih igra vlogo v razvoju raka, zlasti, če so bili ljudje, izpostavljeni obsevanju, takrat zelo mladi. Med tistimi, ki so preživeli atomsko bombo, so bile pogoste levkemije. Vendar pa tukaj govorimo o nadzorovanem obsevanju, ki je natančno in nadzorovano in izjemno redko vodi k razvoju raka.

Tridimenzionalno obsevanje
Bolnikom lahko koristi tudi novejše tridimenzionalno načrtovanje zdravljenja, ki vključuje uporabo kompleksnih programov in računanlikov, ki načrtujejo različne žarke in uporabo različnih blokatorjev, da se natančno lokalizira obsevanje in zberejo žarki v nekem gorišču (fokusu) na tumorju.