Splav
Človeka se ne meri po izobrazbi in znanju jezikov !
Vidiš, Pino, če je debata kolikor toliko na nivoju, je vse OK. Ampak tale se je začela nekoliko hinavsko…In definitivno bom vsakemu, ki mi bo “stopil na rep” (v tem primeru se hvalil z izobrazbo, se obnašal kot vseved, še huje, kot moški vseved o stvareh, ki se najbolj tičejo ravno žensk), povedala, kar mu gre…Torej ne zamerit, da mi je včasih stvar ušla iz rok, ampak res sem bila jezna…Ne maram, da se kdo obnaša do žensk kot do neumnic, ki nimajo lastne pameti in svojega mišljenja, pa mora potem ON, človek z izobrazbo in dohodki in vem še š čem vse povedati neuki ženski, kako naj živi in kakšne odločitve naj dela…Saj nismo v srednjem veku!!
Glede tvoje zgodbice pa takole…tudi jaz bom najbrž vsako leto na svoj način “praznovala” rojstni dan otroka, ki ga nikoli ne bo doživel…Vendar pa še vedno vem, da sem se naredila prav in da se bom nekoč lahko odločila na svet spraviti otroka, ki bo ljubljem, zaželjen, preskrbljen in srečen!
LP
Ja in če se odločimo za splav, nas označijo za “egoistične”!!!
Hahaha, Kaja je nenadoma dobila luliko… kdor obvlada računalništvo, takoj vidi, da je njen izvor Jože. Jožica, Jožica… haha
Mačka, jaz te čist podpiram. sama nimam takih izkušenj, ampak mislim, da niti ni treba biti kako prekleto pameten, da vidiš, kaj je dobro in kaj ne.
če zanosiš, ko ni treba (na primer poči kondom – tega nekateri velepametnjakoviči ne razumejo), pač splaviš. In če zanosiš sredi študija, tudi splaviš – lahko se odločiš splaviti kariero ali pa otroka… Halooo?!
Nekateri moški tukaj pa so pač prepametni in poleg tega mislim, da še močno močno nepotešeni. Če pogledam Jožeta in Aleša… dva potrebneža, ki bi rada, pa ne moreta.
Vsak moški bi se rad razplodil, da dokaže, kakšna faca je. Nekateri se lahko, drugi bi se pa radi, pa se ne morejo. haha
Mimogrede, avtor te strani je [email protected] – je tako butast, da je naslov zraven pripisal.
Pikica se od vas poslavljam. To je moje zadnje sporočilo na to temo – na veliko srečo enih in morda kakšno manjše razočaranje drugih.
Ugotovila sem, da ko nekoga neposredno vzpodbudim, naj odgovori na točno to in to vprašanje, ne dobim odgovora.
To so ti veleumi, ki se spoznajo na vse, od splava naprej… haha Ko ga izzoveš, pa raje ne komentira, ker nima pojma.
Videla sem kakšna je scena. Radikalnih zagovornikov splava ni – vsi ga odobravajo le v nekaterih okoliščinah – to me veseli.So pa radikalni zagovorniki proti splavu.
Kaj to kaže? Ostanke srednjega veka in temnih, desničarskih sil. Tema je povezana z duhovščino in klerom.
Rodeti in Bushi ne pozabite, kdo je in bo vladal v sloveniji! Pa lepo čvekanje še naprej pri tej temi.
Papa
Zivjo!
Kar se tice stopanja na rep, sem cisto podzavestno napisal tako. Sele danes sem se spomnil na asociacijo (sem pac pocasneje mislec, ne morem pomagat).
Kasneje ponoci sem se spomnil se nekaterih stvari.
Da ne bo pomote, sam se strinjam, da je odlocitev do splava nedvomno zenska odlocitev, saj ste ve tiste, ki lahko trpite. Na tak ali drugacen nacin.
Strinjam se tudi z enim izmed odgovorov, da nedvomno obstajajo zenske, ki delajo splave kot malicajo sendvice. Sam vem za dva taka primera: eden je bila prababica v moji zgodbi omenjenega fanta. Tako vsaj pravijo njeni potomci…
Druga pa je prijateljica mame iz moje zgodbe: posledica pa je to, da je pri 42 letih neplodna, brez otroka in ostala je brez dolgoletnega partnerja, ker nista imela otrok. Da je nedvomno tudi s strani njenega partnerja egoisticno, da jo je zato pustil, bo tudi kar res. Pravzaprav je bilo zako, da si je “zazelel mladega mesa”… Taki moski pac smo – bom posplosil na vse, potem pa naj se pritozi vsak, ki se hoce…
Vem tudi za primer 20 letnice, ki je imela mnogo starejsega ljubimca, seveda porocenega, in je zanosila. Naredila je splav. Se kako leto je imela mocne depresije in nocne more in velike probleme s psiho. Iz tega nedvomno sklepam, da je splav resnicno neverjetna obremenitev za psiho dekleta. Zato se ne morem strinjati s tistimi, ki so zgoraj trdili, da splava ne podpirajo zato, ker potem bodo pač dekleta veselo seksala, v primeru zanositve pa “veselo” splavile in dalje…
Ocitno res obstajajo tudi take (se sam sem navajal primere, kajne), ampak take so v manjsini. Vsaj mislim tako. In zaradi njih ne smemo odvzeti pravico zenski do odlocitve.
Dejstvo je, da v primeru prepovedi splava, se bo razpaslo mazastvo, kar bo nedvomno mnogo slabse od nudenja profesionalne pomoci na vseh nivojih! Je to potem napredek? Se pri strokovnih posegih se lahko zgodi, da ostane zenska po splavu neplodna ipd. Zakaj torej na kocko postaviti zdravje?
Kar se tice uporabe zascite: fant iz moje zgodbe je pokukal na svet navkljub vsej zasciti, ki sta jo njegova starsa uporabljala…
Pa bo kdo rekel: “Najboljsa zascita je vzdrznost!” Pa naj se je on drzi, ce mu je tako vsec. Tako malo casa tlacimo ta svet, vsaj to svoje zivljenje lahko uzivamo, kolikor se da.
In se mnogo tega je, kar bi rad povedal, ampak opravki me vlecejo stran od tipkovnice… Ampak zagotovo se povrnem!
Pino
Resen ali neresen odgovor Pikici. Pravi naj ji odgovorim na njeno »resno« vprašanje. »Kaj bi svetoval ženski, ki je zanosila v tretje, zdaj pa šli narediti slav, saj sta ji prejšnja otroka zaradi lakote umrla pri 1 oziroma dveh letih? S splavom bi otroka rešila poznejše smrti. No, zdaj pa konkreten odgovor, da vidim, kako ti pamet dela!“.
Ja pa še to s tem ti ne mislim dokazati kako mi pamet dela….
Prvič tvoj primer je absurden, ker v Sloveniji verjetno še ni bilo primera, da bi ženska naredila splav, ker sta ji prva dva otroka umrla od lakote naslednjega pa noče imeti, ker se boji, da ji bo tudi ta umrl. Ta primer pa lahko uporabimo za nekatere afriške in vzhodne dežele. Pa tudi za te razmere je primer zelo kočljiv, saj je ravno v Afiriki in vzhodnih deželah rodnost in umrljivost otrok največja. Vzrokov umrljivosti je več, vsekakor pa je eden glavnih vzrokov lakota. Splavov pa je zelo malo, ali pa jih v določenih regijah (razen spontanih) sploh ni. Prvič. Družine nimajo osnovnih (tam kjer je lakota) potreb za preživetje, kje naj vzamejo denar da gredo v mestne bolnišnice kjer bi (»če splave sploh brezplačno delajo«) lahko splavile. Drugič, če v naših slovenskih razmerah, kjer imamo še kar dobre standard (res je da bogati so vse bolj bogati revni pa vse bolj revni), pride dekle ali žena v bolnišnično delat splav ker umirajo od lakote, potem, ali je nekaj narobe z našo socialno družbo-službo ali pa smo Slovenci postali dežela, ki potrebuje mednarodno pomoč rdečega križa.
Torej tvoj primer je absurden kot je lahko absurden moj odgovor. Druga stvar pa je če par, dekle, ki nima sredstev za preživljanje otroka ubere to pot. Vsak primer je potrebno, kot sem že omenil, posebej poskušat razumet (ne pa sodit). Vendar, če bi katerokoli dekle prišlo in me vprašalo naj naredi splav ali ne…? Jaz bi jo vsekakor pustil, naj se sama odloči, ker ne morem, ne čustveno ali kako drugače preživljati tega kar ona preživlja. Povedal pa bi jasno, da obstajajo druge poti, ki jih je tudi potrebno vzeti v obzir (posvojitev, računaje na pomoč družine, … ) in da je otrok, ki ga v sebi nosi, druga oseba, drug JAZ, (ne mislim name ampak na sposobnost vsake osebe dojemati samega sebe kot OSEBA, kot JAZKOST). Ko govorimo o sreči včasih tudi citiramo pregovor, da je vsak človek svoje sreče kovač. Res je, vendar v primeru splava ne kujemo samo svoje sreče ali nesreče, ampak odločamo o življenju osebe, otroka.
Socialni problemi določene družbe pa se ne morejo reševati s splavom; češ otrok ne bo imel srečnega življenja, raje ga sedaj pokončajmo kot pa da celo življenje trpi. To je le metanje peska v oči. Kako pa veš, da bo ta otrok celo življenje trpel? Družina je socialni problem! Kako lahko domnevaš nekaj kar še se ni zgodilo in na podlagi tega zapečatiš življenje ali smrt otroka. Nobeden resen sodnik nebo nobenega državljana Slovenije obsodil na zaporno kazen zaradi domnevne kraje ali umora. Mi pa si v glavo vtepemo, če se bo rodil bo tako ali tako samo trpel, zato pa kar v plastično vrečo z njim preden še se rodi. Uboga družba, ki socialne probleme rešuje s splavom. Namesto, da bi nudila, denarno, stanovanjsko, zaposlitveno pomoč mladim parom, ali dekletom ki so zanosile (ki jih je fant zapustil). Ne, na veliko se jim odpirajo vrata operacijske sobe in se omogočajo splavi dekletom mlajšim od 14 let (s dovoljenjem staršev) ali pa kar brez dovoljena staršev, če »zdravniška« (ne socialna delavka) ekipa presodi, da bi zelo poslabšali položaj dekleta v družini, če bi se obvestilo njene starše. Pa še tole: procent bogatih deklet in žena ki splavijo (vsekakor ne splavijo zato ker bi njihov otrok lahko umrl od lakote; zakaj rečem bogatih, ker ste non stop omenjali revščino kot vzrok splava) je veliko višji od deklet in žena nizkega standarda. Kajti logika revnih družin je malo drugačna (če je bilo kuha za pet ga bo pa tudi za šest) od bogatih, ali dobro stoječih (strah ali izmikanje pred odgovornostjo, saj otrok prinaša nove odgovornosti in mamica, par, mora spremeniti življenjske navade, itd…).
Lep pozdrav
Aleš
PS. Verjetno mi boš rekla, da mi pamet ne dela….
Imam pa tudi jaz eno vprašanje za Pikico ali pa Dobro Mačko.
Po uspešno končanem študiju, se želiš zaposliti v nekem podjetju. Si mlada ženska, ki hoče nekaj doseči v življenju itd… Vendar ti delodajalec med narekovaji pove (pravijo, da nekje celo morajo dekleta podpisati izjavo), da v naslednjih petih letih ne smeš zanositi, ker pač oni ne mislijo plačevati porodniškega staža. Kaj bi naredile v tem primeru: ali bi obljubile, podpisale takšen dogovor? Bi šle na policijo in prijavile podjetje zaradi izsiljevanja pri zaposlitvi? Bi šle na kakšno drugo institucijo, npr. varuha-varuhinjo človekovih pravic in jih prijavile zaradi kršenja človekovih pravic. V tem primeru pravico do svobodne odločitve načrtovanja družine. Naj samo še to povem. Tak način zaposlitve mladih deklet in žena se mi gabi. Vendar vas hočem s tem primerom postaviti pred dejstvo: služba ali pa izguba svobode delati s svojim telesom kar hočemte, saj v primeru, da dobiš službo ti praktično delodajalec »pogojuje splave« in načrtovanje družine. Ti vzame svobodo odločanja. Kaj bi storile. Služba = izguba svobode, ali, boriti se za pravice in iskati službo drugje?
Lep pozdrav
Naredila bi to, kar bi menila, da je v tistem trenutku, primeru, stanju najbolj pametno. Torej, če bi tudi sama ne želela imeti še pet let otrok, bi to podpisala, če pa bi jih želela imeti, bi šla službo iskati drugam. Zadovoljen?
Drugače pa vem za primere, ko so dekleta poiskala redno zaposlitev, itak so mislile kmalu zanositi in so tako firmo v bistvu “nategnile” za tisto porodniško, potem pa se nikoli več vrnile v to službo. Zatorej kar malo razumem (ne pa podpiram) to vprašanje pri razgovorih za delo…
Uf, toliko besed za splav. Res zanimivo, vendar še nisem utegnila vsega, nekateri so pač predolgi.
Glede splava bi se ozirali le na nekatera stališča:
– ali sta bodoča starša pripravljena na otroka, če nista, je bolje to, kot nesrečen otrok, tepen, mučen itd…
– če je dekle v neprijetni situaciji, nima pogojev, je včasih to kot blagoslov
– sicer pa se naj rodi otrok, ki bo prinesel veselje in ljubezen v razmerje.
Odločitev naj bo skupna in ne zgolj na ramenih ženske. Tako se tudi lažje prenesejo posledice splava. Če pa gre za posilstvo, pa je vredno tudi razmisliti o posvojitvi otroka.
Nima smisla čvekati v nedogled, saj že vse veste.
Kratko je bolje kot dolgo ….
LP
Nekdo
Me veseli, da je kdo še sposoben tako na kratko povedati bistvo…Se popolnoma strinjam!!!
LP
Pobralo mi je kar nekaj casa,da sem prebrala vse vase debate.
Je pac tak,da je clovek vcasih pred tezko odlocitvijo, in se odloci, kar pac misli,da je v tistem trenutku najboljse za njega in ne cisto ignorantsko do drugih.
Primer je bila druzina moje najboljse prijateljice.
V so imeli 2 otroka, ki ju je mati oba na svet spravila s carskim rezom. Mati je imela kar lepo stevilo operacij ze za sabo, ko je pri poznih tridesetih ugotovila,da je klub zasciti zanosila. Zdravniki so ji svetovali splav, saj je bilo skoraj nemogoce , da bi prezivela oba – otrok in ona. Ampak vseeno se je odlocila za otroka. Ze pred rojstvom otroka je imela kar nekaj komplikacij, zaradi tezave s srcem, polek tega pa je bila neprestano v skrbeh ali bo z otrokom vse vredu.
Pri porodu pa jima na zalost ni uspelo, in oba sta umrla.
Moja prijateljica pa je po slabem mesecu dni napravila samomor…
Sama nikoli nebom prebolela izgube moje najboljse prijatejice, mislim pa da je bilo na nek nacin neodgovorno od njene matere,da se je odlocila za otroka, po tem ko so ji zdravniki to odsvetovali,saj se za sabo pustila moza in dva otroka, od katerih se ji je eden kmalu pridruzil v smrti.
Nina
Hehe, kako sta vi2 prisrčna s svojim zbadanjem…
Seveda sem zadovoljen, saj si s tem samo povedala, da ti je za tvojo “svobodno” odločajne, da lahko delaš s svojim telesom, sploh ni mar. In da principi, ki jih tukaj tako zagovarjaš, postanejo pač trenutna zadeva… Vsi smo pod kožo krvavi…
Vendar ostajam, se vedno istega mnenja, da pri splavu govorimo o drugi osebi, ne o lastnem telesu……
LP Aleš
Če sta starša pripravljena na otroka….?
Potem, pa se naj nepripravljena starša zaščitita, da ne pride do zanositve. Še pa pa pride, pa naj nosita odgovornost da sta spočela drugo osebo in naj se pripravita… (še nekaj, ali več koliko otrok pripravljenih staršev, je danse tepenih, trpijo, intd… ) Osebe nismo, kot sadeži, ki enkrat dozorijo. Imamo to lepo sposobnost,da se učimo celo življenje, in starševstvo je tudi izkušnja, učenje,ne pa pripravniški izpit…
Kratko je bolje kor dobro…
Seveda, zemlja je okrogla… Dokaži… Ne vem, zakoj so se napisali cele gore knjig o obliki zermlje, ko pa govorimo o splavu, pa lahko to povemo z dvema besedama..
Sajm ko sem prebiral kompir so mi rekli: slabe in že z gnilomo načete krompirje na gnoj, lepe in zdrave pa ponovno v klet… Brez velike filozofije sem dovmel bistvo.. Mi pa se tukja ne pogovarjamo o krompirju ampak o umoru nedolžnih otrok..
Aleš
“Neodgovorno od njene matere”… Ko se človek odloči po svoji “vesti”, ga ne moremo soditi kot neodgovorno osebo. Mislim si, da je gospa to odločitev sprejela odgovorno do sebe, otroka, ki ga nosi in svoje družine. Iz vsega tega pa je razvidno, da je cenila otrokovo življenje bolj kot svojo, saj se je zavedala posledic, če rodi… Jaz, bi temu rekel junaško dejanje. Žalostna je tudi zgodba tvoje prijateljice… Kot vidiš smo ljudje zelo komplicirani osebki, ne vemo kako bomo reagirali, ko nam vstopi v našo hišo smrt najbližnjih…
Kaj pa bi bilo v primeru če bi oba preživela?
Nismo preroki, tako kot gospa ni bila. Imela je možnost izbirati med življenjem in smrtjo, jaz vrjemem, da je izbrala življenje, zavedajoč se rizičnosti tega posega…
Aleš
Aleš, koliko celic pa je zate “nedolzen otrok”? Jajcece? Spermij? Takoj ko je spermij “v” jajcecu? Ko iz te ene oplojene celice nastaneta dve, stiri, osem?
Forum je zaprt za komentiranje.