splav
Lep pozdrav!
Prosila bi za pomoč, ker nevem kaj narediti. Pred dvemi meseci sem končala 11- letno razmeje s fantom, ki ga sicer še vedno ljubim, fant je tudi mene ljubil, samo pa me ni nikoli spoštoval, če je le upal me je vedno zaničeval, primerjal z drugimi dekleti itd. Z njim sem si vedno želela ustvariti družino, a on ni bil za to. Zato se bojim, da sem storila še večjo neumnost.Spoznala sem drugega fanta, ki mi je bil všeč in se odločila, da prejšnjega, kljub temu, da ga še vedno ljubim, pustim. S tem fantom sem tudi zanosila, čeprav na začetku sem bila zelo vesela in on tudi, vendar se nosečnosti ne veselim več, ker sem ugotovila, da tega sedanjega fanta nebom nikoli ljubila, ker nisem niti bivšega prebolela.In mi je zelo žal, da tako čutim, ker ta fant me ima zelo rad in me spoštuje, jaz pa v njegovi bližini ne morem več biti, sploh ga ne prenesem več. Zato si neželim niti otroka, ker si ne želim, da bi nas vezal, ker se bojim, če ga tudi obdržim, da se bova kregala, kdo bo otroka imel in to je edino na svetu, kar nebi prenesla –
ločitev otroka od matere.
Zato si želim raje narediti splav kod, da do tega pride, ker v sebi čutim, da se bo prav tako zgodilo, če ga obdržim. Za sigurno pa vem, da z njim ne morem več in mu neželim dati lažno upanje.
Zato vas prosim za nasvet, kaj naj naredim.
Draga lujkica!
Nahajate se v nezavidljivi situaciji, ko v zmedi različnih, nasprotujočih si občutkov in misli, ne veste, kaj storiti. Tega vam tudi nihče drug ne more povedati. Ta težka odločitev je na vas, saj ste tudi vi tisti, ki boste živeli ali z otrokom ali pa brez njega. Poleg dveh možnosti, torej splava in sprejetja otroka, obstaja še 3. možnost in sicer oddaja otroka v posvojitev, glede česar pa se nebi bilo potrebno odločiti že sedaj.
Sami pravite, da želite narediti splav. Obenem pa sprašujete kaj storiti. Sklepam, da imate zaradi določenih osebnih ali moralnih razlogov pomisleke do splava. Te pomisleke morate sami pri sebi razčistiti, ugotoviti kaj boste lažje prenesli in se potem odločiti zavedajoč se vseh posledic, ki jih nosi ena ali druga odločitev.
Razmislite, kaj bi za vas pomenilo, če naredite splav. Ali je splav za vas moralno sprejemljiv? Ali je zarodek že oseba ali ne? Ali imate vse informacije o splavu, kako poteka postopek, ali so možne komplikacije? Ali bi bili čustveno zelo obremenjeni po tem dogodku in kasneje v življenju? Ali vam bi bilo kasneje žal? Pomislite na možnost, da si boste enkrat v prihodnosti želeli otroka, pa ne boste mogli zanositi. Ali bi bila posvojitev lahko boljša rešitev? “Rešili” se bi trenutno nezaželenega otroka in vsakega opravka z njegovim očetom, kar je za vas plus…
Kot drugo pa razmislite, kaj bi pomenilo, če obdržite otroka. Ali bi mu lahko izkazovali materinsko ljubezen? Sprejeti bi morali odgovornost do otroka. Bili bi mamica samohranilka. Z otrokovim očetom se bi morali dogovarjati o njegovih stikih z otrokom. Ali bi vam bilo kasneje žal? In kot pozitivno, doživeli bi edinstven občutek materinstva. Če pa tega ne bi doživljali tako, se še vedno lahko kadarkoli odločite za oddajo otroka v posvojitev. In nenazadnje spočetemu otroku bi omogočili življenje…
Napotila bi vas tudi k socialni delavki Ginekološke klinike, ge. Zlati Ličer (tel. 01/522-62-79, 01/231-55-96), s katero se boste lahko pogovorili o svojih razmišljanjih.
Kar se tiče prvega fanta, pa naj vam ne bo žal za njim, z moškim, ki vas zaničuje namreč nebi imeli lepe prihodosti.
Prosim pa tudi ženske z izkušnjo splava ter samohranilke, da povedo, kako so ene ali druge doživljale prvo oz. drugo situacijo ter se soočale in spopadale z vsemi spremljajočimi posledicami.
Lujkica vam pa želim jasnih misli pri sprejemanju tako pomembne odločitve.
Premisli, ce bos lahko custveno in fizicno umirjeno v toplem gnezdecu skrbela za otroka. Otrok ne rabi razrvane mame, ki ne mara njegovega oceta.Vse bo le psihicna vojna.
Po splavu ti bo za otrokom morda hudo, toda ce oni iz 11 letne zveze ne zeli otrok, ki jih vsaka normalna zenska zeli imeti in te se zanicuje, tudi ta ni zate, kljub strasni ljubezni, kar pa to ni.
Vzemi si leto dni odmora, se ozdravi prejsnjega odnosa in potem z novimi nacrti pojdi v prihodnost in to z ljubljeno osebo!
Potrebujes pa ogromno literature od Sanje Rozman, do obiska pri psihiatru ali psihologu, da ti bo svetovala nevpletena, strokovna oseba, da bos srecno zazivela.
Draga Lujkica,
vaša stiska je res velika in človek v takem položaju hitro stori kaj nespametnega in mu je kasneje žal. Težko se je tudi umiriti in trezno razmišljati, zato je res najbolje, da se s kom, ki vam želi vse najboljše, pogovorite.
Če ste zanosila si otroka želite. Mislili ste, da je partner pravi. Trenutna občutja vam kažejo drugačno sliko. Tako kot so se iz plusa obrnila v minus se lahko zgodi obratno. Če se ravnamo samo po občutjih pogosto zgrešimo pravo smer.
Človeško življenje je največja vrednota. Vaš otrok je vaš otrok ne kepa mesa, pač pa mali človek. Če se vam zdi, da sami ne boste mogli skrbeti zanj je še vedno tukaj cela množica staršev, ki bi vašega otročička z veseljem in veliko hvaležnostjo sprejela. Vi pa lahko začnete svoje življenje nanovo brez težke vesti, da ste pustili naj vzamejo življenje vašemu otroku.
Ko poslušam ženske, ki so naredile splav jim je vsem po vrsti žal. A je prepozno. Zato sem hvaležna vsem, ki omogočajo, da na tem forumu povemo ozadje in drugo plat zgodbe. Zdravstveni sistem in splošna klima žensko v stiski kar porine v splav, zelo močne morate biti, da se temu izognete. Vsa čast vsem, ki to zmorejo.
Z veliko ljubeznijo in naklonjenostjo mislim na vas sedaj ko vam to pišem. Vem, da ste razumna mati, ki ne bo storila tega kar je za otroka in za mamo najslabše. Vse najboljše in veliko mero poguma. Objem!
Če se želite osebno pogovoriti in ste nedaleč iz Lj se pa lahko dobiva.
draga lujkica
danes sem prvic na tem portalu in danes ima moj sin 12. let….bila sem v podobni situaciji kot ti oziroma v stiski kaj storiti…..ko sedaj gledam nazaj vem, da je tako edino prav, splav se mi je že v samem začetku upiral, ker je dete, ki ga nosiš živo bitje in ti in samo ti si tista, ki mu lahko posreduješ življenje….
gotovo je pomembno kje in s kom otrok raste, vendar lahko ti zagotovim, če boš rekla življenju DA, se bodo vse stvari uredile, tudi tvoje čustveno in mentalno stanje….v drugem primeru si utiraš pot v še večjo temo in stisko!
Razmisli, molim zate in za tvojega otročička!
Roni
Sem mama samohranilka. Imela sem pred tem tudi nerazčiščene odnose in čudne poti. Sem se pa predvsem zaradi otročka vzela skup; pravzaprav me je šele to spodbudilo, da sem resnično premislila o svojem dosedanjem življenju in potegnila boljše poteze…resnično začela skrbet sama zase. Toliko samo v vzpodbudo! Zdaj še ne vidiš cele situacije; zakaj te je življenje pripeljalo do ravno te grozovito težke točke v kateri se nahajaš. Če boš nardila splav, boš šla po eni poti, če boš obdržala, boš šla po drugi poti; sama mislim, da po poti osebnega dozorevanja. In to ti bo v veliko zadovoljstvo!
Draga lujkica!
Kaj je splav, si lahko ogledaš na strani: http://www.splav.info
Mene so slike na tisti strani zelo presunile. Mislim, da se ljudje ne zavedamo dovolj, kaj sploh je splav. V prvih tednih nosečnosti si navadno predstavljamo, da je to le skupek nekih celic, ki nima še nobene oblike. V resnici pa je to že majhen človeček, ki se počasi razvija… Ne moremo trditi, da ni živo bitje, saj raste, se razvija… Je naš lastni otrok!
Želim ti vse dobro tebi in tvojemu otročku.
Naj ne bo objem smrti edini objem v njegovem življenju.
Daj ne seri, titty, tista stran je nacistična propaganda enega človeka, ki glede na napisano že hitro stopa proti paranoidni shizofreniji (a se tebi slučajno zdijo stavki, da se da TV voditeljicam iz oči brati, katera je splavila in katera ne, normalni?).
Stran je kao namenjena boju proti splavu, v bistvu pa veselo tepta človeško dostojanstvo žensk, Neslovencev, lezbijk itd. in čudi me, da nekaterih, ki vas slikice tako presunejo, to prav nič ne moti, ampak jo še celo naprej priporočate.
Pri takšni odločitvah ne more sodelovati nevpletena oseba. odločitev je samo na vaši strani. Težko je pretehtati argumente za in proti. Za vaše zdravje pa svetujem, da vendarle prisluhnite glasu srca. V nasprtnem primeru lahko doživite trajne osebne in čustvene posledice in zdravljenje le teh je lahko zelo težavno in mukotvorno delo. Za svoje odločitve in dejanja boste posledice nosili, občutili in doživljali sami in nihče drug. Svetujem: odločite se za ljubezen, živlujenje brez nje je pusto in prazno.
lp. Adela