spi dete spi
Od kod pa tebi to? A to so kakšni znanstveniki dognali ali ti sama?
Sicer sem proti tej metodi, da otroka pustiš jokat in se strinjam, da je otroku vedno potrebno prisluhnit, da ne bo pomote.[/quote]
Ja, znanstveniki so dognali in dokazali. Vire imaš med drugim navedene v knjigi Znanost o vzgoji, ki jo tudi sicer priporočam.
Živjo!
Midva sva od začetka tudi malo uspavali na rokah, potem pa sva ga dala v košarico in je itak zaspal pri nas v dnevni sobi in potem sva ga kar skupaj s košarico (imeli smo mehko košarico od vozička) položila v svojo posteljico. Ko se je prebudil, da bi jedel, sem ga vzela ven, podojila in je včasih zaspal pri meni, spet drugič sem ga morala kaj ponositi, ali pa sem ga položila nazaj in je zaspal. Odvisno od večera do večera.
Po kakšnem dobrem mesecu starosti sva poskusila in ga dala vedno ob isti uri zvečer spat v svojo posteljico (še vedno v košarici – dokler je ni prerastel). Zavrtela sva mu uspavanko, ga polupčkala, pobožala, mu kdaj kaj zapela ali tiho pripovedovala, ga držala za rokice, dokler ni zaspal itd. Če se je še kaj oglašal, sva vedno prišla do njega (kdaj mož, kdaj jaz) in ga zopet poljubila, ga držala za rokico, mu božala trebušček. Ven ga nisva vzela, razen, če sva prepoznala, da ga kaj tišči v trebušču ipd.
Še vedno delamo takole vsak večer. Vedno imamo isto rutino in to je po moje dobro, ker otrok že kmalu dojame, kaj ga čaka. Zdaj bo kmalu star že osem mesecev. Zvečer ga dam v posteljico, če ni preutrujen, preberem pravljico, nato ugasnem luč in zavrtim uspavanko, ki je vedno ista in vedno jo zavrtim samo enkrat. Dam mu lupčke, ga pobožam, zaželim lahko noč in odidem iz sobe. Če se oglasi, ne priletim čisto ta prvo sekundo. Počakam minutko, dve in nato vedno pridem, mu spet dam lupčke, povem kaj na miren način in spet odidem. To ponovim, če je treba po večkrat, ampak po navadi kar hitro zaspi.
V najini postelji ni nikoli spal, razen čez dan. Ponoči nikoli. Ko sem še dojila ponoči, pa mi je zaspal v naročju, to pa je res. Vendar pa je itak tako moralo biti, saj sem ga po vsakem podoju kar nekaj časa držala bolj pokonci zaradi refluksa, tako da je itak zaspal. Pa nič zato. Se ni nič razvadil v to smer. Potem sem ga vedno položila nazaj v svojo posteljico in ni bilo težav.
Ima tudi medota in ninico, pa dudico samo za zaspat, potem jo itak vrže ven.
Naj povem, da že od petega meseca spi v svoji sobici in tudi ni težav. Sem pa prepiričana, da je veliko odvisno od otročka samega, pa tudi od doslednosti staršev, vendar pri tem ne mislim, da je prepovedano otroka polupčkati in uspavati, npr. s šuškanjem ali petjem.
Vsekakor pa ne odobravam, da se otroka pusti, da joka v nedogled. Mi srce ne bi dalo.
Pa lep dan vsem in predvsem dobro spite!
Naša pupika bo kmalu 10m. Še vedno se doji in podnevi in ponoči in vedno zaspi na jošku :). Zgleda, da ji to odgovarja, da se doji in ko se napupa lepo zaspi, če ni zaspana, se tudi dojila ne bo. Potem jo dvignem, podrem kupčka in položim v posteljico. Itak pa že spi. Nimamo težav z uspavanjem :). Med dojenjem vmes pa jo božam in ji pojem oz. mrmram melodijo, to ji zelo odgovarja.
Če jo uspava recimo babica, pa jo da v voziček, jo pogunca parkrat in že spi.
Menim, da otroci različno potrebujejo mamice, eni so zelo navezani, drugi manj. Eni rabijo veliko topline in bližine, drugi manj.
Kako bo, ko bom prenehala dojiti, ne vem, predvidevam pa da ne bomo meli težav. Pač ne bo mleka :). Ampak o tem potem :).
Jokat je nisem pustila nikoli in je tudi ne bom, če se joka, ji sigurno kej fali, največkrat pa jo tišči kupček. Do zdej se je vedno izkazalo, če je začela jokat v posteljici, da jo nagaja kupček, ker prec ko sem jo dvignila, je šel ven in je nadaljevala s spanjem. Zgodilo pa se je tudi, da je jokala in jokala, ampak nikoli sama in v posteljici, vedno ob meni oz. v naročju ali pa pri očiju… vedno pa se je izkazalo, da jo je nekaj tiščalo. enkrat je bruhnila, drugič kakala, tretjič prdnila…. vedno kej… ali pa je bila preprosto lačna oz. žejna in je spet na jošku lepo zaspala nazaj :). Spanje na jošku (med dojenjem), to je nekaj tako naravnega in lepega in pomirjujočega. Kaj češ lepšega, maš mami, maš mleko, maš toplino, vonj, glas, dotik, srčni utrip, dihanje…. varnost…To je to!
LP.
ja, to je sedaj, ko si še doma na porodniški in, če je potrebno, greš kdaj spat tudi čez dan…vse je umirjeno ipd. Ko gre pa v službo, no, vsaj pri meni je bilo tako, si pa na momente tako utrujen, da si želiš ponoči spati in otrok, ki čez dan dobi zadosti hrane, ne potrebuje še nočnega hranjenja. Je pa to razvada, ki se je težko odpravi, posebno, če je otrok starejši.
Pri prvem sinu smo nehali z nočnim hranjenjem pri 7-8 mesecih in to v eni noči. Pri mlajšem sinu…no, sedaj je star 15-mesecev in 2 dni nazaj je še spil eno stekleničko mleka, sedaj se odvajamo in 2 noči je sedaj brez mleka…prva noč jok, včeraj ok (sem ga nahecala s kapljicami proti krčem na dudo). Čim starejši je otrok, težje je. Če ti svetujem tudi glede dojenja…sedaj je zadnji čas, da nehaš, ker se otrok še ne zaveda toliko in bo hitro sprejel flaško (flaško ponudi zjutraj in, tudi če takoj noče, počakaj pol ure, pa bo sigurno spila). Poznam primere, ko so še dojile in dojile in potem ni bilo lahko nehat in se dojenje vleče do 2 leta starosti.
Če bi rekla, da mi je vseeno, kako bo, ko bom nehala dojiti, bi se zlagala… Seveda premišljujem o tem, iščem načine, kako jo odvaditi,imamo pa težavo, in sicer moja punčka je samo na žlico in pije samo na šprico, torej, ne zna piti drugače, kokr da ji nalijem v usta. Nikoli ni osvojila pitje po flaški,ne gre nam po slamici, tudi tisti kozarčki niso uporabni… ne vem, kaj naj še probam… da bi jo pa iz kozarca naučila piti, se mi zdi prezgodaj, ker sem probala parkrat in se samo polivamo. Tako da mi dojenje pripomore še k temu, da dejansko dobi dovolj tekočine.
Moj plan pa je, da grem na dieto, ker tako ali tako moram, in upam, da mi bo zaradi tega zmanjkalo mleka in bo sama odnehala, ko ga več ne bo. :))) In potem bo večerja zadnji obrok in zajtrk prvi :))), vmes pa mogoče voda ali kej podobnega (iz kozarca).
Upam, da se mi želje uresničijo :))).
Lp in hvala za nasvete.
dokler sem dojila, ni naš niti povohal stekleničke oz. kaj drugega. Ko je bil star 7 mesecev, sem mu zjutraj dala v aventovo stekleničko (tako z navadnim cucljem) adaptirano mleko. seveda ni hotel. pa sem mu jo ponujala na par minut in nato jo je kočno sprejel in spil. potem sva se nehala dojiti v roku enega tedna, ker je ugotovil, da pa iz stekleničke fajn teče.
seveda pa se potem ni ločil od te aventove stekleničke in druge spet ni maral – npr. cuclje za večje otroke. Pa sem par dni nazaj kupila Nuby,ki ne poliva in jo nekaj vleče po ustih in začne vpiti NE, NE, NE. Pa mu jo vzamem in ponujam na par minut – eto, sedaj pijemo iz te.
Hotela sem samo napisati, da moraš biti le vztrajna, če se za nekaj odločiš in, da je to v otrokovo korist. Starejši je otrok, težje je.
Srečno in veselo novo leto!!!
Ali je res bolj normalno, da se otrok navadi na plastično flašo, kot da je navezan na živo in njegovo mamo? Pa saj ni za verjet…
Da se razumemo imam 4 otroke, hodim v zahtevno službo (no, trenutno sem še na porodniški), vem kako je hodit zmatran in zaspan v službo, ampak… Otrok je pa le otrok! Nad vsemi službami! In, ja – dokazano je, da nekateri otroci potrebujejo hrano ponoči vse do drugega leta. Malo pobrskajte po straneh LLL. In celo WHO priporoča dojenje vsaj dve leti ali celo več, če sta mama in otrok ZA. Je pa res bolj komot marsikaj. Ampak zakaj sploh imeti potem otroke, če že od prvih mesecev razmišljaš samo o tem kako priti skozi čimbolj na komot?
Vztrajnost je dobra lastnost, pa je v tem primeru res v otrokovo korist???????????????????
Drži, da otrok po pol leta ne dobi več vsega kar potrebuje samo od maminega mleka. Je pa njeno mleko še vedno polno snovi, ki so potrebne za njegov razvoj. Raziskave kažejo, da se mamino mleko prilagaja in spreminja glede na otrokove potrebe vse tja do tretjega leta in še čez. ob gosti hrani je materino mleko še vedno najodličnejša hrana. To, da otrok slabše je ostale stvari, če se doji, je pa pač tvoje mnenje. Moji otroci so odlično jedli in bili pravi gurmani. In poznam jih še kar nekaj takih.
In razen tega, da so dobro jedli, so jedli tudi zdravo in se še crkljali. In imamo še množico drugih načinov za crkljanje.
In če imam na izbiro tvoje subjektivno mnenje in mnenje WHO, bom pač izbrala slednje. Ali si vedela, da je povprečna doba dojenja pri človeških mladičih trenutno na svetu okoli 4 leta?
Janže, istih misli sva.
Imam 4 in eno leto ter pol stari hčerki. Druga se doji podnevi in ponoči, obe spita pri nama, druga se tišči vame, rokice daje na kožo…, je res že malo tečno, ampak vse v otrokovo korist in dojenje je.
Midva z možem spiva skupaj, sva odrasla, a otroci naj pa sami v sobi?! Če bi hoteli, bom presrečna, do takrat bomo pač skupaj. Čeprav ima starejša prelepo sobico, je najlepše pri nama.
Uživajmo z otroci skupaj v spanju ali narazen, samo da nam je vsem lepo
Ne, ne dobi več VSEH potrebnih snovi, dobi pa ogromno koristnih, zaščitnih stvari. Moj otrok ima vrsto zdravstvenih težav, tudi s prebavili, dojen je bil 2 leti in ko iz različnih vzrokov fizično nisem več zmogla dojenja oz. je enostavno mleka zmanjkalo, se je šele zares začelo. Prej v 2 leti ni bil nikoli v bolnišnici, kljub hudim diagnozam, nato pa v parih mesecih 6 x. Najbolj grozno mi je bilo, ko je zdravnik rekel “gospa, vi ne veste, kaj ste otroku dali, ker ste ga tako dolgo dojili”. On je hotel pohvaliti, mene pa je tako zabolelo, da ne gre več in da posledično gledam otroka na cevkah.
No, pa zato nismo skupaj spali. Otrok je nujno rabil nadzor dihanja, zato sem ga dosledno po vsakem dojenju dajala lepo v košek/posteljico. Očitno je bil tega vajen z intenzive in ni nikoli tiščal k nama – do jutra. Zjutraj pa se z velikim veslejem pride pocrkljat. Pač, č enekomu to paše, naj se tišči, ni pa nobene potrebe nabijati slabo vest vsem tistim, ki ne spijo z otroki na sebi ali ob sebi. Ja, živali prenašajo mladiče na sebi (in ne hodijo v službo itd) – do določene starosti. Ko je ta doseženo, jih neusmiljeno stresejo s sebe. Dokončno, če je treba, tudi agresivno. Dosti je – pojdi!
ma jaz tudi nisem nikoli bila za tak način, da bi pustila tam, da joka, pa nevem kaj..pač smo si različni.
oba sem dolgo časa dojila in sta se s tem pač navadila, da zaspim z njima in da sem ob njiju..in ni mi žal..nikoli in nikdar..in sedaj se vsi štirje prebudimo v isti postelji..in kaj potem??
ne zamenjam za te nočne dotike, objeme..z možem spiva dobro, naju nič ne motita, zato nam ta način NAM tudi odgovarja.
