Špela točno tako mislim tudi jaz. Midva imava sicer malo krajši staž kot vidva (8 let), ampak vseeno, še vedno je prisotna kemija. Ko se pocartava, ko si privoščiva dan samo za naju, ko me nepričakovano pokliče, ko naredi nekaj samo zame sva najsrečnejša človeka na svetu. Najini trenutki so še lepši kot na začetku zveze. Jaz temu pravim, da ga nimam samo rada, ampak da sva po 8 letih še vedno zaljubljena.

Opažam pa da take zveze nima mnogo ljudi, da jih veliko živi površno, eden mimo drugega. Ni čudno da taki pari kemijo najdejo drugje. Pravzaprav se mi kar malo smilijo.

Pa si se le razkrila. Čisto napačno si vsem nam “predstavila” svojo temo…vprašala si nas, če smo zvesti, razočarana nad odzivom pa ponavno isto…Sprenevedaš se, ful. Sprva praviš da si zvesta, pa.da ne boš več dolgo, nato pa odkrito priznaš, da si želiš avantur…pa, da je to čisto človeško…”SLABOST, ime ti je ŽENSKA”, je nekoč nekdo rekel…Ne razumi napak. By the way…spomnila si me na film “Metulji so svobodni”. Je star, pa nima veze…film prikaže plitvo, vihravo lepotičko (odlično jo igra Goldie Hawn) -, ko zbeži od svojega slepega ljubimca. Svoj beg pojasni:”…ker si slep. Pohabljen si!” V najbolj poglobljenem trenutku filma mladi mož odgovori:”Ne, nisem pohabljen. Res da ne vidim, a nisem pohabljen. Ti si pohabljena, ker se ne moreš nikomur zavezati. Ne moreš pripadati…”
Angel

Seveda je nekaj odstokov parov takšnih, ki so si zvesti do smrti. Blagor jim ali pa tudi ne. Tudi če bi jaz imela tako zvezo, ali bi vsaj mislila, da jo imam, ne bi govorila v smislu drugi se mi smilijo, ker nikoli ne veš kaj se ti pripeti v prihodnosti.
Najbolj pa sovražim, če kdo svojemu partnerju zatrjuje zvestobo v resnici pa vara. Bolj spoštujem take, ki si upajo biti iskreni.

Bom napisala šeenkrat…pa mi ne zamerit, sem pisala isto že Piki.
Film “METULJI SO SVOBODNI” prikaže plitvo, vihravo lepotičko (odlično jo igra Goldie Hawn) -, ko zbeži od svojega slepega ljubimca. Svoj beg pojasni: “… ker si slep. Pohabljen si!” V najbolj poglobljenem trenutku filma mladi mož odgovori: “Ne, nisem pohabljen.Res da ne vidim, a nisem pohabljen. Ti si pohabljena, ker se ne moreš nikomur zavezati. Ne moreš pripadati…”
Lep sončen dan še naprej!
Angel

Draga Angel!
Sploh nisem razočarana nad odzivom, samo ne verjamem tolikšni kreposti.
Moški priznajo, da niso zvesti ( večina, nekateri seveda tudi so ), potem se pa vprašam – s kom pa potem oni seksajo?
V procentu je potem logično, da vara približno isti % moških in žensk.
Nekateri rabimo v življenju nekaj, nekateri nekaj drugega, različno tudi od obdobja življenja, malo pretirano se mi pa zdi, da bi se ti kdo smilil zaradi tega. Usoda nam je pač na pot pripeljala različne partnerje in nam dala različne karakterje.
Čemu torej nestrpnost?
LP

Človek se razlikuje od živali prav v tem, da zna nadzorovati svoje nagone in bolje uporabljati možgane.

Če te torej prime, da bi varal(a). Najprej pomisli kakšne bodo posledice, kakšno mnenje imajo o tem tisti, ki bi jih mogoče lahko prizadel(a),…

Če pa je kemija močnejša od volje, je volja prešibka oziroma smo slabiči in moramo poskrbeti, da bomo sami nadzorovali svoja dejanja in ne kemija.

Ma, kakšna nestrpnost…Meni osebno je čisto vseeno, kaj ljudje počnejo. Naj varajo, če jim tako paše. Po domače, če se s tem potrjujejo, naj se kar. Poznam jih pa prekleto malo, ki bi jih varanje osrečevalo. Večinoma so zelo nesrečni in se vlečejo skozi “lajf” kot ranjene živali…Sem ti rekla, probaj, pa nam potem piši.
Pa veliko sreče!
Angel

Draga Pika!
Mislim , da bi rada našla nekakšen žegen v stilu:
ti kar uživaj, pa kaj pol, saj se nobenmu nič ne znuca!
Kar se mene tiče, ti kar izvoli – si vsaj ne boš očitala da životariš oz. živiš tja v tri dni. Če imaš otroka -boš ta korak malo težje storila, možu pa boš mogoče storila uslugo- kaj pa veš!
Take pocukrane zgodbice o 14-tih srečnih in neskončno zaljubljenih letih zakona niso povsem realne!
Ali pa – če se povsem sebično dva partnerja brigata le sama zase in imata ogromno časa…Saj ne da jaz nisem srečna po 11 letih zakona- samo tisto o šampanjčku pa oh in sploh lepih besedah se mi pa zdi le malo limonadasto! Če bi moj mož začel s takim repertoarjem bi kvečjemu posumila da nekaj ni v redu..
Sva bolj ognjena človeka in ne sladkava preveč najinega zakona.
Počutim pa se varno in se ne bojim da bo šampanjček kdaj ratal kisel…
Res smo različni ljudje…

Pika saj je vse lepo in prav ampak ti si se že odločila, da boš varala.Ne se na kemijo zgovarjat.
Lep pozdrav!

živjo
ja to pa je moja dobra lastnost raztresenost hitim in sporočilo dobi moja prijate…se dobro da ona ker ve zakaj gre in spet jih slišim malo v hecu malo za res
veš ni straha za njega on nima teh predsodkov glede okolice lahko je edino da vpliva na njegovo delo ma bi tudi to mogli razumet čez čas ah saj okolice me niti ni tako strah samo vem da bom s to odločitvijo prizadela moje najbljižnje mama oče dedek nona in da ne bodo hoteli sprejeti a želim jim to povedati ker mi ni lepo da bi prekrivala in kolikor se poznam bi bila v tem nesrečna če ne vejo oni ma veš ni pošteno da je tak zapleteno
drugače pa sem sem dobro ma svetolasa pa nisem a je moja prijat ki je dobila tvoj odgovor kdaj boš imel objavljeno stran
moram it se ti javim na email kaj se konec tedna pa lep dan večer…

A je zdaj tule čutiti malce nevoščljivosti?
Zakaj ne bi kemija delovala tudi po več letih zakona? Mar nas niso učili v osnovni šoli, da se kemijske reakcije v naravi dogajajo dan za dnem?

Hm, če imata dva ZA NJIJU srečen zakon, v katerem še vedno deluje kemija,
sta lahko edino katoliška zamorjenca (kot je nekdo pisal) ali pa je vse skupaj limonada?
Torej, vežete zvestobo samo v povezavi z vernimi oz. katoličani? Jaz sem pa mislila, da je zvestoba domena vseh ljudi, ki tako želijo, ne glede na veroizpoved.
Nisem namreč zasledila, da so tisti, ki zatrjujejo, da se po več letih zakona
še vedno ukvarjajo z medsebojno kemijo, taki zato, ker jim tako narekuje vera!
Če ste to mislili, ste v veliki zmoti. Ne rečem, da nekaj ne vpliva na katoliške
zakone tudi vera, ker pač uči in vzpodbuja zvestobo. Toda kljub vsem takim zapovedim smo ljudje samo živa bitja, ki ljubimo, pa tudi grešimo.

Živimo po nekih vzorcih, ki so nam jih vcepili naši starši, v prvi vrsti. Če se ozrem okoli sebe, vidim, da otroci iz razbitih družin očitno delajo podobne napake, kot
njihovi starši, saj so povečini prav tako razbiti. Nekateri se pa vendarle naučijo
lekcije iz svojega otroštva in ga ne nadaljujejo pri svojih otrocih. Seveda pa veliko
vpliva tudi okolica, izkušnje prijateljev, pa seveda tudi večja splošna svoboda.
Institut družine počasi zamira, vse več je izvenzakonskih skupnosti.

Samo za prikaz takšnega stanja, pa izjava mlade ženske, ki pri 28-ih pričakuje
s svojim izvenzakonskim partnerjem drugega otroka: ne bom se poročila, ker nikoli ne vem, če ne bom srečala kakšnega boljšega od mojega. Prav, če njima
je tako prav, mora biti tudi vsem okoli njiju. Toda, zdi se mi, da je taka veza že
v koreninah obsojena na propad. Že v začetku se predivdevajo in dopuščajo razne boljše alternative. Na ta način se res ne da razmišljati v smeri, da bo kemija med
njima delovala še po 14-ih letih, če že zdaj dodajata take reagense, ne Špela?
Nekako v stilu tekača, ki na štartu sam sebe prepričuje, da je nemogoče, da bi zmagal. Običajno tudi ne zmaga. Psiha naredi svoje. Ali se motim?

Ne razumite me sedaj narobe! Vsak si svoje življenje ureja tako, kot sam misli, da je zanj najbolje. Nimamo se prvice vtikati, lahko pa komentiramo s strani.
Joj, že spet sem dolga, po stari navadi (bogi tastar ne?). Sorry!

Je človeška lastnost, ki je pač nimamo vsi.

??? nč ne štekam kaj je tu napisano.