Spet problem – hčerka noče jesti
Draga dr. Lili,
ponovno se obračam na vas – naša deklica je bila v posvetovalnici pred cca. 14 dnevi, ko je bila stara 4,5 mesecev (korigirano 3.5 mesece), takrat je bila velika 56 cm in tehtala je 4620 gramov. Njena pediatrinja je z njenim razvojem zadovoljna. Se tudi vam to zdi dovoljšen napredek? Meni datoteke s tabelami rasti noče odpreti in si sama na morem pogledati, kako je s tem.
Še tisti dan, ko je bila v posvetovalnici je pojedla cca. 600 ml mleka na dan.
Naš problem je naslednji – takoj naslednji dan (in tako je sedaj že 14 dni) noče jesti – kar nekako je odsekala in to je to (o tem sem vam že pisala). Poje cca. 7 obrokov po 60-70 ml, pa še to traja po celo uro, da spravim v njo, več pa ne. Ker je na steklenički, je seveda ne morem prisiliti, oziroma si vsaj ne predstavljam, kako bi jo lahko. Stekleničko pljuva ven, ne zagrabi,… Zamenjala sem cucelj, formulo,…
V teh 14 dneh se ni popolnoma nič zredila – njena pediatrinja mi pravi, da to še nič in da naj ne delam panike. Sicer se pri njej ni nič spremenilo – je živahna,se pogovarja, pokakana je 1-2 krat na dan, pleničke pa so tudi redno polulane.
Refluksa nima, pred enim tednom ji je pediatrinja dala pregledati kri, ki je bp. Rekla mi je, da je še ne bi pošiljala na nadalnje preiskave (ni mi pa povedala, kaj bi to bilo), da bi še malo počakala, mogoče bo začela več jesti.
Za gosto hrano mi je rekla, naj še počakam z uvajanjem, ampak jaz sem čisto obupana in bi vseeno poskusila, morda po potem boljše.
Kaj menite, je to ok, ali bi jo morala poslati naprej na preiskave? In kaj menite, bi lahko začela z uvjanjem goste hrane? In če mi lahko poveste še kaj pametnega, bi bila zelo vesela, ker se mi pa zdaj pa res že meša.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Draga Pikaplonica,
ne vem, če vam bom res napisala kaj pametnega, ampak potolažim pa vas lahko, da vaša deklica ni nič posebnega v nihanju, koliko popije, kaj ji je všeč in kako se obnaša.
Z merami ste v prvih tednih napredovali več kot zgledno – zato nikakor ni panike, če sedaj malo stoji v gramčkih. Manjšanje apetita je v njeni starosti tudi pogosto – in včasih res pomaga le uvajanje drugačne, goste hrane. Seveda je povsem možno, da je neopazno prebolevala kakšno virozo – ki jo je “staknila” ob obisku posvetovalnice. Zelo številne blage okužbe z virusi (še zlasti v prvih mesecih, ko bolezen omili preostanek od mame v nosečnosti pridobljenih protiteles) potekajo skoraj neopazno, brez vročine, brez nahoda, brez driske. Tudi v “krvi” ni najti nobenih sprememb. Edini znak je slabša ješčnost.
Kaj je pediatrinja imela v mislih, ko vam je omenila preiskave, tudi ne vem – čisto možno je, da tudi sama še nima pravih idej, pa čaka na umiritev razmer ali kakšne nove znake, ki bi ji pomagali pri napotitvi. Pa čeprav je s tem stavkom v vas nehote vcepila “črv dvoma”, ali je z dojenčico res vse tako, kot mora biti.
Lep pozdrav,