Počutim se res kot ena totalna tepka! Pred pol leta  sem končala zvezo z moškim, ki ne bi mogel bolj ustrezati vsem merilom za narcisa. V zvezi sva bila tri leta in v bistvu sem več čas vedela, da je verjetno narcis, ampak se mi je zdelo, da morda pa je vseeno tak zaradi svojega otroštva ( vzgajali so ga kot zlato tele, da je nekaj posebnega, vajen, da se mu vse prinese na pladnju) in verjela, da si res želi osebne rasti ( ko je izgubili pozicijo v nekem večjem podjetju je nenadoma postal duhoven).

V zadnjem letu odnosa sem prebrala na tone člankov in knjig in si ogledala  ogromno videov o narcizmu, čeprav se mi zdi, da sem bolj iskala rešitev zanj, kot zase. Potem pa mi je dokončno prekipelo zaradi njegovega večnega egoizma in ker je dobesedno izginil, ko sem prvič jaz potrebovala podporo in pomoč.

Ko sem prekinila je bilo res hudo, ker kljub vsej moji pameti in da mi je bilo kristalno jasno, da je šarmanten , zabaven ampak totalni samovšečen egoist, ki se približa ljudem samo takrat, kadar ima kaj od njih, sem ga na trenutke grozno pogrešala.

In ko sem prišla k sebi, spet zadihala in se že režala sama sebi, je seveda spet prišel naokoli. Ves ponižen, poduhovljen, poln opravičil, češ, da sedaj razume, da se je res grozno vedel in celo, da imam morda prav, da manipulira z ljudmi in da se sedaj res grozno počuti zaradi tega.

Valjda me je dobil na to, da je v vsakem nekaj dobrega in da morda se je pa res spremenil, da sem privolila vsaj v pogovor z njim. Niti pod razno nisem hotela spet v odnos. In valjda mu je uspelo spet potegniti vse nitke, da se je spet prižgala tista močna privlačnost, da sva pristala skupaj. IN valjda sem po treh tednih odkrila, da je še vedno isti.

In tako sem spet na začetku, pri tistem groznem filingu, ko ga grozljivo pogrešam in mi je jasno, da ga ne smem več nikoli pustiti blizu in da bo spet trajalo nekaj mesecev, da bom pri sebi.

V bistvu sem sem prišla zato, da me ob prebiranju drugih zgodb ne bi spet zamikala kakšna neumnost, da ne pozabim, da se narcisi v resnici nikoli ne spremenijo.

Joži

Pozdravljena Joži!

Ločitev ali konec odnosa z narcisom je maraton, ne šprint :). Narcisi so kompleksna bitja in kdaj res ne veš ali se nekdo vede, ker je bil tako vzgojen, ker je imel težko otroštvo …ali je preprosto narcis. Še posebej, če nekoga že od malega vzgajajo, kot da je nekaj posebnega, upravičen do posebne obravnave, da mu ni treba sprejemati odgovornost, da se vse vrti okoli njega. Glede na vse bolj narcistično družbo v kateri živimo in otroke, ki jih kdaj vzgajamo kot da so center sveta, bo verjetno še težje prepoznavati, kdaj gre za resen problem, kdaj pa za nekaj, kar se da spremeniti ( če seveda ta oseba to želi).

Pravzaprav je najpomembneje, da se bolj kot na oznake ali je kdo narcis ali ne, osredotočimo na vedenja, kaj nam je ok in kaj ne. In če kljub trudu, pogovoru, delu na sebi….ni sprememb na drugi strani in če nam vedenje drugega škoduje, je dejansko čas za razmislek o odhodu.

Iz takšnih, običajno precej toksičnih odnosov, je navadno zelo težko oditi iz mnogo razlogov. Vem, da se ponavljam, ampak knjiga Naj odidem ali grem ( Ramani) lahko zelo pomaga osvetliti te mehanizme. Pogosto gre za stare scenarije iz otroštva, zaradi katerih so nam lahko narcisi tako zelo domači in zakaj se nam ne prižgejo ‘alarmi’, ki bi se pri komu drugemu že zdavnaj  prižgali.

To, kar opisuješ, pa je eden bolj značilnih znakov narcističnih odnosov ob razhodu. Narcisi namreč svojih bivših nikoli zares ne spustijo iz rok, tudi če prekinejo z njimi ali imajo že drug odnos. IN še posebej, če ti gre dobro ( imajo nezmotljiv čut, kdaj si spet na konju…) ali če trenutno nimajo dovolj narcistične hrane drugod ali se jim kaj sfiži. Takrat skoraj vedno pridejo nazaj pokukat že znano, če bi lahko tu dobili še kaj več.

Včasih jih razhod začasno strezni, še posebej, če je bil partner tisti, ki je končal. To so tudi eni redkih trenutkov, ko so nenadoma povsem drugačni, ko naenkrat ‘razumejo’ vse, kar prej niso hoteli slišati …itd. Žal to običajno traja samo do trenutka, dokler ne popustite, potem gre pa spet vse po starem.

Dr. Ramani pravi, da je precej običajno za narcistične odnose, da se partnerja kar nekajkrat razideta in ponovno prideta skupaj ( iz mnogi razlogov) zato se nikar ne obsojaj. Je kar je, izkoristi to izkušnjo za učenje in ne dopusti, da te pri tem ovira  (ponovno) razočaranje tako nad njim, kot na seboj. Vsakič prideš ven močnejša in z globljimi uvidi in spoznanji, ki ti bodo pomagali, da bo tvoj naslednji odnos povsem drugačen, kot je bil ta.

GittaAna