Lepo lepo prosim za nasvet!

Doslej se proti gripi še nisem dala cepiti, letos pa razmišljam tudi o tem (priznam, predvsem zaradi sarsa). Pa vendar, je cepljenje v mojem primeru sploh smiselno, glede na to, da sem ekstremno zdrava in odporna 30-letnica in da tudi živim karseda zdravo?

In ali drži to, kar je nekdo zapisal na forumu Starši staršem, da je treba cepljenje potem ponavljati vsako leto, če ne naj bi morebitna okužba lahko prinesla še hujšo klinično sliko od običajne?

Hvala in lp,
I.G.

Spoštovana I.G.!
Verjetno vas bo začetni začetni del odgovora nekoliko presenetil. Cepljenje proti gripi je daleč najuspešnejše pri mladi, zdravi populaciji, saj je ravno pri njej pričakovati maksimalni imunski odgovor. Čeprav velja prepričanje, da je cepljenje priporočljivo predvsem za starejše osebe in za kronične bolnike, morate vedeti, da je pri njih uspešnost cepljenja nižja. Če ste mlada, ekstremno zdrava 30-letnica, je tudi verjetnost, da boste po cepljenju proti gripi stvorili veliko količino protiteles, seveda večja.
Virus gripe ima veliko virulentnost, pa tudi dovzetnost zanj je splošna in velika. Ob epidemijah v kratkem času (v tednu ali dveh) zboli okoli 20% celotne populacije.
Virus gripe temeljito okvari dihalno sluznico in jo naredi dovzetno za vstop drugih povzročiteljev. Od tod tudi znane komplikacije po gripi, npr. pljučnica.
Trditev “cepljenje je potem ponavljati vsako leto, če ne, naj bi morebitna okužba lahko prinesla še hujšo klinično sliko od običajne?” je neresnična.
Cepljenje proti gripi je potrebno obnavljati vsako leto predvsem zato, ker se sestava cepiva proti gripi spreminja. Ko cepimo s cepivom z drugo sestavo, nastajajo v telesu protitelesa, ki pač odgovorijo na drugačen tip povzročitelja gripe. To, da pa bi morebitna okužba prinesla še hujšo klinično sliko od običajne, nikakor ni res. Običajno drži nasprotno: če se okužimo s podtipom virusa gripe, ki ga ni v cepivu, nastopi takoimenovana “navzkrižna odpornost”, z gripo bomo sicer najverjetneje zboleli, a z blažjo klinično sliko kot bi sicer.
V določenih primerih pa navzkrižne imunosti ni in to takrat, kadar se virus gripe genetsko tako spremeni, da s prejšnjimi podtipi praktično ni več sorodnosti. To se zgodi takrat, kadar se virus gripe skriža s katerim izmed živalskih podtipov in takrat prihaja do velikanskih epidemij – ki zaobidejo ves svet- pandemije. Tak nov spremenjeni visrus gripe pa uspemo nato vključiti v cepivo cca leto za tem.
Pozdrav!
Nina
P.S.: trenutno potekajo intenzivne raziskave na pridobivanju cepiva proti coronavirusu, ki povzroča SARS. Po podatkih centra WHO bodo večje klinične študije potekale med januarjem in aprilom 2004.

No, pa sem bom, kot kaže, le dala cepit! 😉

Nina, še eno podvprašanje, prosim:
A pravilno domnevam, da bodo protitelesa iz moje krvi prehajala v mleko in potem v 16m. hčerko, ki se še precej doji – in tudi njo do neke mere ščitila?

Hvala, hvala!

lp,
I.G.

Do neke mere drži. Zaščitne imunske snovi se v določeni meri preko materinega mleka prenašajo tudi na otroka. Vendar v prvi fazi po cepljenju (ali okužbi) nastajajo predvsem velika protitelesa (razreda IgM), ki praktično ne prehajajo preko barier. Šele v drugi fazi po cepljenju nastanejo manjša protitelesa IgG razreda, ki lažje prestopajo bariero.

Glede na to, da redno spremljate dogajanja na področju cepljenj, verjetno veste, da zaenkrat po Evropi kroži predvsem sev Fujian, ki ga v letošnjem cepivu ni. To seveda avtomatično zmanjšuje učinkovitost cepljenja.
Kljub temu pa WHO cepljenje priporoča , saj tudi 70% oseb, cepljenih s sedaj razpoložljivim cepivom, doseže zadosten titer protiteles, ki nevtralizirajo Fujian virus.

Glede na to, da je zbolevnost v nekaterih evropskih državah precej višja v najmlajših starostnih skupinah, kot npr. pri odraslih, se priporoča tudi cepljenje otrok, ki so zdravstveno ogroženi (bolezni dihal, obtočil, metabolizma…).
Pozdrav!
Nina

Draga Nina, še enkrat najlepša hvala za odgovore!

Res je, moja kalkulacija je, da bom v primeru, če SARS slučajno zaide tudi v naše kraje in če se slučajno, slučajno, slučajno, slučajno zgodi, da se okužim, imela cepljena nekoliko večje možnosti, da se zmažem brez večjih problemov, pa čeprav letošnje cepivo še ne vsebuje seva Fujian.

V “predmaterinskih” časih nikoli nisem razmišljala o takih “preventivnih akcijah”, odkar pa nisem več sama, je pa seveda druga pesem…
Zato me pa tudi zanima, kako je z zaščito pri malih otrocih. Torej, če te rpav razumem, se zdi tebi smiselno dati cepiti tudi 16-mesečnika? Ampak a to velja tudi v primeru, če otrok ne sodi v kategorijo “zdravstveno ogroženih” (do zdaj še ni bila resno bolna; edini nadlogi, šesto bolezen in slinavko, je obe dala skozi v enem dnevu, brez hujših simptomov; poleg tega je v domačem varstvu)?
(Saj veš, dosti bolj všeč bi mi bilo, če bi se lahko zanašala na to, da bo ustrezno zaščito prejemala kar od mene… 😉

Hvala in lp,
I.G.

Načeloma je smiselno cepiti tudi 16-mesečnika, ki sicer nima zdravstvenih težav. Večja kot je odpornost v startu, bolje je. Pri 16-mesečnikih je problem predvsem to, da jih je potrebno cepiti z dvema polovičnima odmerkoma cepiva proti gripi – v razmiku 1 meseca. 16 mesečnike pa pogosto prvič vključujemo v kolektiv (kar pri vas odpade), v tem času se pogosto okužijo z drugimi virusi zgornjih dihal, saj smo v času sezone akutnih okužb dihal, zato se drugo cepljenje proti gripi pogosto zamakne ali ga sploh ne izvedemo. Načeloma pa je seveda bolje imeti vsaj neko odpornost proti gripi – kot nobene.

Pozdrav!
Nina