Vem, da so bile teme o zasvojenosti z alkoholom že velikokrat, a mene zanima točno določen primer.
Zanima me za človeka, ki se napije nekje 1x do 2x na teden, včasih tudi večkrat, včasih manjkrat, a vedno, ko se napije, se ga napije pošteno (da bi ostal samo pri enem pivu, se ne dogaja, samo enega piva nima smisla spiti). Velikokrat tudi naslednji dan zdravi mačka z alkoholom. Po prekrokanih nočeh ima slabo vest, a ko pozabi na to, spet vse od začetka.
Očitno ga alkohol precej vleče, saj se mu zdi škoda zliti stran pijačo, ki je ostala od prejšnjega dne, čeprav je najprej imel namen storiti ravno to. Seveda, je ne zlije stran, raje jo spije, potem pa še kaj za zraven.

Izgovor za pitje je: mladi smo (28 let), moramo uživati.
Sam sebe ne smatra, kot da bi imel probleme z alkoholom, čeprav velikokrat naleti na težave ravno zaradi pijače.

Zanima me naslednje.
Katere stopnje je zasvojenost in koliko možnosti je, da če bi se tak človek zavestno odločil, čeprav na željo drugih, da bo zmanjšal pitje, ne pa tudi abstiniral, da mu bo zmanjšati to tudi uspelo?

Kakšna je najbolj verjetna prihodnost takega človeka, če se ne bo odločil ničesar storiti? Bo zapadel v pitje vsak dan, ali se lahko zgodi tudi to, da bo celo življenje nadaljeval vzorec, ki ga ima zdaj?
Za odgovore se vnaprej zahvaljujem.