Imam 18- mesečnega sina, ki bi se ponoči namanj trikrat dojil, še posebej ob juterih ko zgodaj vstane, zleze k nama in zahteva svoje in če ne dobi dojenja me grize, sedi na glavi, me tepe in počne razne vragolije, ko bi midva rada še malo pospala. Posteljico sva imela čisto zraven, da je lahko prilezel k nama, sedaj pa sva posteljico dala bolj stran in poglobila ležišče, da ne more pasti ven ko se zbudi. Varuška mi je svetovala naj ga pustim jokati pa bo zaspal sam nazaj, ker sem to že poskusila pred pol leta sem imela zelo slabe izkušnje saj je mali Tom čisto znorel v posteljici, bil je čisto zaripel, užaljen, da se mi je trgalio srce. Zdaj sva se odločila, da še enkrat poskusiva, saj se zbudiva čisto zaspana. No in načrta nisva uresničila, ko se je zbudil, sem ga vzela iz posteljice, ga podojila in ko je nazaj zaspal sem ga dala nazaj v posteljico, to smo storili trikrat. Rada bi vprašala ali ga naj pustim jokati ali ne. Ko sem poleti hodila v skupino Shen qi- o energiji, so mi dali en občutek krivde, ki ga sedaj nosim s seboj- da otroke preveč crklamo, da jim s tem, ko jim ugodimo, da jih npr. jemljemo ven iz posteljice samo vzbujamo ego in da jih tako slabo pripravimo na življenje. Prosim pomagajte mi, ali res preveč dovolimo, ali res delamo tako slabe otroke, prosim pomagajte mi razrešiti to dilemo, zelo vam bom hvaležna.

Hvala in lep pozdrav! Katarina

Kar srh me spreletava ob podobnih pismih. Draga mamica Katarina!
Prepričana sem, da si ena tistih, ki ne prisluhne svojemu srcu ampak ji okolica (razni “energijski” tečaji in podobne zadeve) naredi ogromno škode in potlači samozavest, ki jo mladi starši še kako potrebujejo. Da ne govorim o raznih nasvetih babic, tet…, da kako so otroci scrkljani itd.Da, tudi mene je to že doletelo in še velikokrat bi me, če se ne bi naučila poslušati samo sebe, saj vsak otrok je osebnost zase. Prva hči je npr. spala od prvega meseca dalje od večera do jutra, sin pa je star 2,5 leta (je še dojen) pa še ni prespal cele noči.In žal je mišljenje ljudi, da moramo otroka vzgajati “na trdo” pogosto. Ne bi dolgovezila, res iz srca si želim, da si nabaviš ali izposodiš knjigo avtorice Šoster-Olmer, tam so vsi preprosti in pravi odgovori zate, pa imaš tudi srečo da na spletu najdeš tudi vse v iskalniku pod imenom “dojenje”.
Želim ti lepo materinstvo in veliko samozavesti.

M.

Draga Katarina!

Jaz sem imela isti problem. Na koncu sem vseeno dojila do 22 meseca in ni mi žal. Spali smo skupaj, ker me je tako manj izčrpalo.
Jokati svoje deklice nisem nikoli pustila in ne strinjam se ne s tvojo varuško, ne s skupino Shen qi.
Varuška je varuška in ti si mama. Tvoj otrok je deležen ljubezni, ki mu jo nudiš in prav je, da se malo pozanimaš, kako stvari funkcionirajo, kadar te ni in je z varuško sam. Ga pusti jokati? Jo plačuješ za to, da je tvoj otrok nesrečen? Ne razumi me narobe, da te želim obtoževati, vendar bodi previdna. Vsaka varuška ni dobra in jaz mislim, da se mora, takrat, ko varuje in neguje tvojega otroka, držati tvojih načel in pravil vzgoje. Če se ne, jo zamenjaj. Varušk je veliko, vsak otrok pa je edinstven in samo eden.
Glede skupine Shen qi, ki je sicer ne poznam, pa takole: jaz menim, da otrok nikoli ne moremo preveč crkljati, ne moremo jih preveč ljubiti. Če so vam govorili o energiji, ne razumem, ali so vam svetovali, da svojo energijo čuvajte na račun ukvarjanja z otroci in izkazovanja svoje ljubezni. Jaz osebno mislim, da je ego potrebno vzbuditi in ga pozitivno naravnati. Prava priprava na življenje je med drugim tudi bujenje samozavesti, samozavedanja in ljubezni do samega sebe. Prav tako je po mojem mnenju prav, da se otrok zaveda, da je edinstven, da se zaveda svojih želja in potreb in da ve, da je ljubljen, da ga ne boste zapustili, ker je za vas in za svet pomemben.
Mislim, da bi bil svet boljši, če bi vsi otroci vedeli za svojo edinstvenost, če bi vsi izkusili ljubezen in jo tako tudi prenašali naprej na svoje potomce.
Me pa zanima, kaj imajo o tem povedati forumovke. Upam, da se bo še katera oglasila in povedala svoje mnenje.
Ti, Katarina, pa ljubi svojega otroka, posvečaj se mu in ne pozabi mu povedati, da ga imaš rada. Vem in prepričana sem, da zaradi tega ne bo postal slab človek.

Lep dan ti želim!

Yo

Pozdrav Yo kuku

Vesela sem ko preberem kaj tako lepega meni sorodnega.
Prisrčen pozdrav in upam, da bo Katarina zvedela kar je potihem želela.

Pozdrav Magda

Magda, pozdravljena!

Tudi jaz sem vesela, da še kdo misli na otročke. Pa saj niso le breme, kajne?

Lp

Yo

Popolnoma se strinjam z Magdo in Yo. Imam tudi podobne izkušnje kot Magda: najstarejšo hčerko, ki je od 10. dne prespala celo noč in najmlajšega sina, ki do 2,5 leta ni nikoli prespal noči (dojila pa sva se tako in tako skoraj do tretjega leta). Pustiti tako majhnega otroka jokati, pomeni, sporočiti mu, da nas ni, ko nas potrebuje. Seveda vsak slej ko prej preneha z jokom, a si zapomni, “zapustili so me”.
Koristno je slišati mnenja drugih staršev, pa okolice, a kljub temu se moramo zavedati, da gre za našega otroka, za našo ljubezen, za naš odnos. Osebno menim, da z pozitivno energijo in ugoditvijo otrokovih potreb lahko storimo mnogo več kot z ukrepi odtegnitve.
Pozdrav!
Nina

Sama sicer nisem nikoli dojila, saj se je moj sin rodil brez sesalnega refleksa in ker po tritedenskem “mucenju” nisva uspela, sem si morala mleko pac stiskati. Tako pac ni bilo “tolazenja” ob prsih in ponoci sem imela precej dela s stiskanjem mleka in uspavanjem malega. Danes je na sreco vse mimo in je mali ponoci zelo priden, saj prespi celo noc. Prijateljicin sin, ki pa se se vedno doji (njen mali je star prav toliko, kot moj – 22 mesecev) pa se se danes zbuja tudi desetkrat ponoci. Sama pravi, da nima nic proti ga se dojiti in mislim, da mali to cuti. Veliko sva se o tem pogovarjali in obe sva bili mnenja, da mali pac to potrebuje in scasoma, ko tega ne bo vec potreboval, bo sam od sebe prenehal. Res je, da je dojenje omejila na zjutraj in zvecer ter ponoci, ampak cisto se mu ni odpovedala. Mislim, da malcki sami vedo, kdaj nehati in da tako zelo potrebujejo naso ljubezen in blizino, da je to najmanj, kar mu lahko das. Nikar slabe vesti, veckrat ko ga objames in veckrat, ko mu poves, da ga imas rada, veckrat se ti bo to obrestovalo kasneje.
Veliko srece z dojenjem ter veiko objemanja in ljubkovanja tvojega otroka ti zelim

Masa

Nikoli ne pustim jokati svojih otrok, čeprav smo priznam pri prvem otroku tudi to poskusili, nato pa smo jokali vsi trije: očka, mamica in otrok in to nisem nikoli več prakticirala, pa naj drugi rečejo kar hočejo. A ni to žalostno, da so drugi ljudje vedno najbolj pametni kaj je dobro za tvojega otroka, namesto da pustijo to v presojo staršem? Ni pa vedno tudi samo dojenje krivo za nočna zbujanja. Poznam veliko mamic in otrok, ki se ne dojijo, pa imajo vseeno pestre noči.
Meni je najlaže, da ko se otrok prebudi, da ga enostavno stisnem k sebi, napol v spanju podojim (včasih samo 2x potegne) in zaspim nazaj.

Draga Nina!

Vesela sem bila prebranega sporočila glede prebujanja.Saj veš, čeprav si trdno prepričan in znaš prisluhniti otroku in sebi je včasih težko. Sine bo dopolnil jinija 3 leta. Ponoči jasno tudi po 6x še želi “papi”, če zmanjka na eni strani pravi”prosim se dlugo stran” itd…V najboljšem primeru se zbudi 2x. Imam strašen problem, ker ima zelo kariozne zobe in ne vprašej koliko sem jih že slišala od zobozdravstvenega osebja.Jaz vem da ima tako slabo sestavo zob po možu.(stalni zobje so v redu)
No pa to ni to za kar ti pišem. Čez mesec dni imamo družinsko slavje(poroka) ker sem priča, jasno ne bom mogla zvečer oditi domov (čeprav me prav nič ne mika ponočevati), a misliš da ne bo jokal pri moževi mami.Sicer se čuva pri njej in jo ima zelo rad, tudi čez dan gre pri njej spat več ali manj brez problemov.
Kako si ti rešila takšen problem, če ti je bilo treba?
Lep pozdrav
Magda