Evo, spet je bilo tako. Mali je bil včeraj tako zelo utrujen, da je zehal že ob osmih. Pograbila sem ga in hajd v posteljo – s seboj sva imela vso potrebno opremo: avtomobilček, flašo s čajem, malo miško iz blaga in mamino pesmico. ENO URO JE TRAJALO, da je končno zaspal! Pa naj mi potem še kdo reče, da si moram utrujena od izzivanj, čebljanja, prerekanja, odkrivanja, pokrivanja, sezuvanja nogavičk, ponovnega obuvanja, nalivanja s čajem, stokanja, voženj z avtomobilčkom po moji glavi, ščipanja mojega vrati in nosu in še česa, ko mali gusar končno zaspi, vzeti čas za moža, pomiti posodo, morda pospraviti čisto perilo, ki se nabira v kupu na fotelju in se kar noče samo zlikati. Oh, groza. Obožujem mojega mulca in moža, ampak po vseh teh bitkah VSAK VEČER imam včasih vsega dovolj!!!!
Povejte mi, da nisem edina!! Ne mi ponujati nasvetov, kako ga uspavati, ker ne delujejo. Uspeh je že to, da spi potem celo noč – seveda pri nama, kje pa drugje! Včasih se je sredi noči prebujal in hotela kar gledati risanke in take reči, no zdaj je vsaj v tem ozbiru mir.
Saj ne nucam veliko, samo malo me potolažite! Kar pa se tiče tega, da bi morda očka kdaj otroka spravil spat – pozabite, to traja potem še dve uri dlje. V tem obziru (sicer je izredno kul in “priden”) je moj mož tudi en velik otrok. Ko ju potem naderem, ker skačeta po postelji, namesto, da bi se spravila pod odejo, imam občutek, da sem najbolj grozna mama na svetu.
T.

Ne, nisi edina, tudi mi imamo bitke zvečer (no ja, vsaj zadnji teden), ko tamali znori, samo da mu omenim, da gre spat. Zjutraj razmišljam, kaj vse bom zvečer naredila, in sem polna energije, zvečer pa se pogosto z možem zavaliva na kavč in gledava TV, ker sva tako zbita. Saj bo enkrat bolje… Še prekmalu bo tako, da otrok zvečer sploh ne bo doma, potem bo pa dolgčas. Jaz se trenutno trudim plavati in obdržati glavo nad vodo. Mislim, da mi še kar uspeva. Kar pogumno, enkrat bodo naši otroci že sami zaspali, če ne prej, pa takrat, ko bodo utrujeni od učenja in kontrolk – ha ha.

Mislim, da otroci spijo tako kot ji že v samem začetku, ko so še čisto majhni navadiš. Če takrat spijo v družinski postelji (velikokrat je to predvsem za mame bolj udobno, enostavno), bodo kasneje tudi po vsej verjetnosti hoteli spati skupaj starši (obstajajo seveda tudi izjeme).
Pa ni samo s spanjem tako; tudi s hranjenejm je zgodba podobna, pa na splošno s samo vzgojo. Menim, da je smernice potrebno začrtati že zelo zgodaj, v bistvu še takrat , ko na te stvari sploh še ne pomislimo.
Seveda pa je potrebno upoštevati, da tako kot smo “ta večji” so tudi “ta mali” med seboj sila različni in včasih ne pomaga prav nič, pa tudi če stojiš na glavi.
Srečno!
Vesna

Hojla!
Ne me narobe razumeti – nič nima proti temu, da je otrok še pri nama. Sva se pač navadila – neverjetno koliko skrivnih kotičkov za seks je še izven spalnice. Toda samo uspavanjemi gre počasi na živce – razmišljam že, da tudi sine čuti, da postanem zelo napeta, ko je čas za posteljo.
T.

Naj še jaz povem svojo zgodbo. Tudi pri nas smo imeli take probleme, vendar sem hči navadila, da sama zaspi. verjemi, nisem je navadila v enem dnevu, pa trudi v enem mesecu ne, pač pa je trajalo okorog leta. Priznam včasih mi ni bilo problem z njo zaspati, medtem ko drugič, bi ji pa kar nekaj čez usta prilepila. Zdaj je stara pet let in pred spanjem preberem (ali pa mož) pravljico, potem pa hopla v posteljo. Navajeni smo tajko, da ko je osem ura, je ona v postelji. Seveda ne zaspi takoj in se ponavadi potem še do ene devetih igra in ustvraja svoj svet med dekami in koutrom. Na hodnku je prižgana luč, vrata spalnice pa odprta. Samo mene ne zanima, kaj ona potem počne v postelji, bolj pomembno se mi zdi, da se ob osmih en svet sprevrže v drugega, umirjenega, posvečenega,…… Pomembno se mi zdi, da si tudi jaz vzameme tisti čas po osmi samo zase in za moža. Doseči moram šr to, da ko je enkrat v postelji, ne teži več s tem: mami pridi nekaj sem, mami žejna sem, mami lačna sem,…. Tudi temu bomo počasi kos. In ko bomo dosegli to točko, jo bova dala v svojo sobo. Verjemi, da sem velikokrat znorela tudi sama, ker sta se z očijem spravljala spat kot bolan srat (če poznaš ta rek), orng sem popizdila in se zaradi tega tudi nisem z nobenim pogovarjala. Meni se zdi, da je pomagalo.

Draga Tinkara!

Veš, kaj mi je najbolj všeč pri tebi? To, da prostodušno razkriješ tudi kakšno manj bleščečo plat materinstva. Čeprav imaš izredno zrele in zdrave in najbolj prave nazore o starševstvu in vzgoji, istočasno priznaš, kako naporno in težavno je izpolniti vse naloge, ki si si jih naložila. Vse smo to dale skozi, a redkokatera je pripravljena odkrito povedati, kako se počuti.
Ne bom te prepričevala, da bo minilo, da bo dečko zrasel itd…
Lahko te samo občudujem, ker si upaš priznati.
Krasna mama si.

Lenja

Mi imamo z mlajšim te probleme že več kot 2.5 leti – odkar ga imamo. Ta otrok ima pač čisto svoj bioritem, čisto drugačen je od sestrice, ki zaspi že ob 8h ali 9h. Kot dojenček (od rojstva) ni spal od 6h zvečer do 1h ponoči. Zjutraj pa je spal in spal…Upala sem, da bo vrtec naredil svoje (oba morata zjutraj vstati za v vrtec ob 6h) a je mali ob 10h zvečer v stanju največje budnosti in dirja okoli, če le more. Uspavava ga ponavadi 2 uri (mož ali jaz), jasno, v najini postelji (sestrica pa lahko spi sama). Ponavadi je tako, da leži in gleda, roko moram ves čas držati na njegovem hrbtu in ko mislim, da je že zaspal, se mi začne smejati…Imeli smo že obdobja, ko je zaspal ob 9h. A ob 10h zvečer se je zbudil in ves vesel in spočit prišel na prizorišče.

Zdaj je tako, da od ponedeljka do petka vsak dan zaspi malo prej, ker ga vrtec le utrudi, za vikende se pa posebej popoldne ne utrudi dovolj, ker smo, ko je tema, ponavadi doma. Zgodilo se je že, da je, če smo se peljali ob 7h zvečer z avtom po temi domov, sin za 15 minut zadremal, potem pa do 11h seveda ni bilo nič z njim.

Ko sva imela le hčerko, sva imela z možem vse večere zase, zdaj pa se to uspavanje vleče v neskončnost.

Hvala za kompliment. Mislim, da smo vsi starši krasni, če se trudimo po svojih najboljših močeh. In lahko rečem, za vse, ki skačemo po tem forumu, da se trudimo, a ne? Drugače se o načih zakladkih ne bi pogovarjali in posvetovali.
T.

Živio!
Mislim, da ste o našem nadobudnem štiriletniku že kaj prebrali, zlasti s Tinkaro sva v zadnjih dneh obdelali nekaj stičnih točk. Seveda spanje tudi pri nas ne gre. Problem je tudi v tem, da imamo v stanovanju “krožni promet”, kar pomeni, da med 20. in 22. uro vsaj eden izmed treh tekačev dela častne kroge. Največkrat se lovijo vsi trije. Joj, kako mi je včasih nerodno zaradi sosedov. Ko je najhuje, se še sama poženem za njimi, pa saj veste, ko ujamem enega, sta dva še vedno na stadionu. Moram priznati, da sem uspešnejša, kadar sem zvečer sama brez moža. Takrat so se vsi trije pripravljeni sami stuširati celo okoli 20. ure. V družinski postelji Aljaž pogosto zaspi zadnji -(pred tem vozi po meni avtomobilčke, ali pa kroži po stanovanju in občasno zleze v posteljo k eni izmed sestric). Ure vam rajši ne povem, saj ponavadi krepko presega 22. Seveda me ob 6.uri zjutraj pospremi v službo.
Vse lepo pozdravljam!
Nina

Draga Nina!
Res te občudujem, da jih obvladaš tri. Meni je še ta včasih vrh glave. A me zato ve in naši tako zelo podobni problemi držijo pokonci v najhujših trenutkih. Ker vem, da nisem edina in vem, da bodo težave sčasoma (ko se bo poročil in šel na svoje in ga bo imela ena druga na grbi, hi, hi) minile.
T.

A se ti zdi, da jih obvladam? Včasih se mi zdi, da oni bolj obvladajo mene, kot jaz njih. Veš, kadar je doma samo eden izmed treh, je sam pravi angelček. Tudi če grejo na obisk, so med obvladljivejšimi. Srednja hčerka (bo 7 let) aktivno trenira alpsko smučanje in je odsotna 1 teden/mesec. Ampak če so vsi skupaj, je živahno.
Pozdrav!
Nina

Že včeraj sem našla tale forum in moram reči, da mi je kar toplo pri srcu, ko vidim, da imam več sotrpink. Naša dveinpolletnica ima namreč nekaj čemur se reče antibioritem oz. ga sploh nima. Večerno spanje je zelo relativna stvar. Čez dan gre v varstvu še spat in je potem ko roža do 22 -23 ure. Če slučajno noče čez dan spati potem je zmanjka že kmalu po osmi. V glavnem – nobenega reda. Običajno gre v posteljo pozneje kot njena štirinajstletna sestra. Spi na srečo v svoji postelji, če odštejem nekako tri dni vsak teden (preverjeno) takrat ko se menja luna. Še posebej močno vplivata nanjo polna in prazna luna. Zaspi pri sebi v sobi, vendar pogosto primašira ob katerikoli uri noči in se namesti pri meni. Včasih me samo pokliče da pridem do nje in zaspi nazaj. Ne pomnim več, kdaj sem celo noč prespala. Pogosto je budna ob štirih ali pol petih zjutraj, potem zaspi nazaj in jo moram ob 6.45, ko je čas za vstajanje na silo buditi. Za zvečer mi pogosto reče, da gre pančkat, potem pa kar hitro vidim. Če se vrti, komentira, išče dude, lonček, gleda kje hodi sestra – potem bo v roku petih minut izjavila – Gol glem k ocitu telvizjo gedat. Takrat običajno nima smisla tiščati je dol, ker mi do sedaj še ni uspelo, da bi v takem stanju zaspala. Odnesem jo nazaj v dnevno sobo, kjer pogosto v roku nekaj minut zaspi kar na kavču (uh, kako nevzgojno), se pa zgodi da divja še kako uro ali dve. Tako da sem se navadila, da se pač ne sekiram. Srajce likam sproti, posodo pospravljam ko je čas, malce pa zaposlim tudi starejšo (14 ) hčerko. Seveda ne preveč, ker to bi bilo pa res že “kriza in čist mem, k je tolk ful obremenena, da tud žvet nima cajta”.
Kakor je nekoč baje rekel prim. dr. Cerar iz ljuljanske porodnišnice – da ni še noben otrok (pri porodu) not ostal – bi jaz rekla, da so še vsi zrasli. Tudi naši bodo enkrat.
LP in mirno noč Tinca

Kot vidiš po odgovorih res nisi edina. Vse kar ti lahko rečem je, da bo enkrat boljše. Me pa zanima še nekaj: napisala si da najprej eno uro uspavaš sina, potem pa te čaka še gospodinjstvo – ali očka res ne bi mogel včasih pomiti posode in zlikati, da bi tebe vsaj malo razbremenil. Pogosto opažam, da je kljub vsej emancipaciji žensk, kuhanja, likanje, pomivanje,… še vedno pretežno ženska naloga. Pa ni nujno da je tako.

Pozdravljena!

Pri nas s starejšo in mlajšo hčerjo nismo imeli problemov s spanjem.
Spali sta v zibelki, kasneje v posteljici, dokler neke noči mož ni naredil frke, ker se se starejša jokala. Imela je že kakšno leto. Jo je hranil, pa previjal pa dajal čaja.
Utihnila je šele, ko je končala pri njem v postelji. Od takrat se je vsako noč zbudila točno ob isti uri in končala v očkovi postelji.In nazadnje smo morali hoditi z njo spat. Mlajšo sem pa jaz vzela k sebi, ker, če ta velka spi z nama, naj pa še ta mala. In tako sta do pubertete prespali v zakonski postelji vsaj pol noči.

Z vnukinjo pa imamo čisto isti problem kot ti. Tudi pri njej traja kakšna ura ali pa še več, da zaspi. Čez dan je tudi spala zelo malo, po kakšne pol ure, zvečer pa je bila ob desetih še čisto budna. Sedaj, ko hodi v vrtec, je pa malo bolje in gre spat tam okoli 9 zvečer.
In njeni starši so se vdali v to “usodo”.
Ali je to prav ali narobe pa še danes ne vem. Vem le to, da sta se moji hčeri dobro počutili v zakonski postelji.
In danes se isto počuti vnukinja.

l.p.

Očka je že priden, ne le da pospravi in pomije, tudi za vse naše živalice skrbi. Toda velikokrat pride domov šele pozno zvečer, po 10 ali 12 urah službe – pa še peš mora s postaje do doma (2.5 km), ker midva z malim vzameva popoldne avto – pa saj ga ne morem takrat še s tem obremenjevati. Pri nas je pač tako, da sem zaenkrat brez službe, ker imam pred sabo še diplomo (ki se kar noče napisati), zato delam le honorarno. se pa je že zgodilo, da sem morala zaradi določenega članka delati jaz 12 ur na dan, pa je oči tako vse zrihtal, da je kar sijalo! A je bil mali, ko sem prišla domov ob 23. uri še vedno pokonci, ker je čakal na mami, da ga da spat. Oči za kaj takega ni dober! Morda ima to kaj zveze s tem, da sva se še pre 3 meseci zvečer dojila, kaj pa vem. Zanimivo je, da pri moji mami, ko ga 1 krat na mesec čuva, zaspi brez “trte mrte” ob 21. uri. NORO! Prav rada bi izvedela njen čudežni recept, pa mi pravi mama, da je to samo zato, ker ona tako zelo uživa v njegovi družbi, da bi ji bilo čisto vseeno, če bi šel spat opolnoči, da ga nič ne priganja in tako naprej. In on je čudežno v Indiji Koromandiji tako hitro, da kar ne dojameš!
T.

Draga Tinkara,

sem ena tistih srečnic, ki s tem nima prevelikih problemov ker moj malček zelo lepo hodi spat (vsaj v večini primerov). Hotela pa sem samo pokomentirati tvoj zadnji stavek, ko pišeš kako pri babici čudežno zaspi: moja izkušnja je taka, da kadar sem bila na smrt utrujena ali sem imela zvečer kakšno nujno delo….. in sem si zelo želela da bi mali hitro zaspal me je prav “zavohal” in takrat s spanjem sigurno ni bilo nič. Kadar pa sem sproščena in nimam kakšnih nujnih stvari in komaj čakam tisti čarobni večerni čas pravljic in crkljanja mali po kakih dveh pravljicah sam pokaže na posteljico, mi pomaha in da poljubček. Pri nama je definitivno tako, da mali noro čuti vsako mojo spremembo razpoloženja ali napetost in nanjo tudi odreagira (seveda ravno obratno kot bi si želela). Zato mislim, da pri babici “stvar uspeva” ravno iz razlogov kot si jih že sama opisala. Je sproščena, spočita, vseeno ji je če bo celo noč pokonci….. (ker bo imela cel teden časa da se spočije) in mali čuti to vzdušje. S tem nisem mislila da bi tudi me lahko bile take, ker smo pač v drugačni vlogi. To so samo moja zapažanja. Meni se je že zgodilo da sem se pri 40 vročine vsa nesrečna že 2 h trudila da bi ga uspavala, babi pa se je zaprla z njim v sobo in po 10 min. zmagoslavno naznanila da spi, ha ha

Lep dan, Jakica

Ja, ker si ga ti dve uri tako zmatrala , da je dol padel, ha, ha. Enkrat in samo enkrat se je to zgodilo tudi meni. Eno uro me je masiral, potem pa sem imela nujen telefonski klic (je pač bila kriza v moji družini), mož pa je po koncu mojega reševanja sveta po telefonu (10 minut) zmagoslavno prišel iz spalnice in rekel, EVO MENI PA JE USPELO!!! Je bil, kot da bi boga za brado zagrabil!
T.

Ja, saj to imaš pa tudi verjetno prav. Je pa res da se jaz lahko “delam pametno”, ko se mi to zgodi 1-2x na mesec in imam res srečo s bioritmom mojega malčka. Poznam pa več prijateljic, ki se jim dogaja zelo podobno kot tebi. Ena ima celo dva odrasla sinova, ki sta bila vedno pridna in si je pri 43-letih “zgodil” še en fantek, ki pa je zelo podoben tvojem, ona pa samo še sanja o upokojitvi, da se bo enkrat naspala….
Bo že bolje…..(pravijo)

Lep dan, Jakica

NISI EDINA.
Moj ‘priden otrok’ je sedaj star 2,5 leti in danes pa že lahko rečem, da spri celo noč, če seveda ni bolan. Pod izrazom ‘otrok spi’ si jaz razlagam, da vstanemo samo 2-3 krat na noč (soka, pa lulat).
Ampak pred tem smo pa prebedeli tudi pol noči, ker ni hotel spati, pa je tulil po eno uro skupaj. Nimaš več idej kaj bi počel. Jaz sem hodila v službo utrujena, da sem imela največji problem oči narazen držat, kaj šele delati.
Tudi ob večerih smo imeli isto sranje. Iti spat mu je od nekdaj največja kazen. Zopet tuljenje in soka in…tuljenje, pa: tud ajaj!! Mene je pa čakal kup cunj, …pa kaj bi naštevala. Jaz sem bila včasih že tako nervozna, da bi spakirala in šla v Novo Zelandijo.

Pa je nekako to minilo.. Upam, da za vedno.

Kaj naj ti rečem. Daj otroka za en vikend k staršem (če imaš le možnost), bo koristilo obema.

Kar se pa čiščenja tiče. Mislim, da bomo morale prej ali slej (če finance dopuščati) najeti kakšno tetico, da nam pride enkrat na teden počistiti. Enostavno ne zmoremo več vse same, pa če bi še tako rade. Moja mama je bila ob 14.20 doma iz službe, jaz sem pa ob 16.00. Razlika v času je velikanska.

LP;
Sonja