Kaj bi si mislili, če bi vam partner predlagal da bi spala vsak v svoji sobi?
Stvar je namreč taka:
S fantom imava zelo različne urnike dela, jaz dopoldan, on pa zvečer in ponoči. Tako se stalno motiva in zbujava ob najbolj nemogočih urah: ob dveh, treh zjutraj on mene, ob sedmih zjutraj pa jaz njega. Saj se trudiva biti tiho in sva uvidevna kar se da, vseeno pa je spanje moteno. Njega to sicer ne moti, jaz sem pa drugačne sorte. Rabim mir, da si odpočijem, kajti tudi moja služba je malo bolj stresna in če pridem še neprespana delat, sem sitna kot stare tetke. Ne vem pa kako mu to taktno povedali, da bo razumel. Sem že poizkušala nekaj, pa je odreagiral, da ga ne maram več. Pa to ni res, samo naspala bi se rada.
Kaj naj naredim?
Pozdrav, Tia

Kako pa te zbuja? Ali je tako glasen, ko gre spat? A si ti glasna, ko vstajaš? Moj tudi hodi spat ob 1h ali 2h, pa me nikoli ne zbudi (razen, če me seveda hoče zbuditi). Prav tako jaz vstajam precej prej kot on, pa spi kot top in me sploh ne sliši. Ne vem no – jaz se tudi ne bi strinjala z ločenima spalnicama, zato povsem razumem reakcijo tvojega fanta.

Kim

Pred leti sem imel težave z živci. Žena pa je zelo glasno smrčala. Nisem mogel spat. Preselil sem se v drugo sobo,kao sporazumno. Za kar nekaj let. Sedaj je že nekaj let v redu in spiva skupaj. Vendar mi tega ni nikoli odpustila.

Po pravici povedano, bi me tak predlog z moževe strani zadel v srce, prav tako kot, če bi mi predlagal ločen dopust. Ne glede na razlago mu ne bi nikoli verjela, da je to pravi vzrok. To bi razumela kot, da me ne ljubi več, pa se tega niti ne zaveda.
Samo ločenih spalnic ne!!

Saj se bo zadeva umirila in bosta srečno v objemu zaspala.
Nikakor ne ločita sobe, ker tako se bosta navadila in potem bo hudič, ko bosta želela ponovno biti v isti sobi.
Veliko spanca ti želim
L.p. marelica

Tia,zaposli svojega moza,ko pride iz sluzbe v postelji.On pa naj tebe prav tako.Lepa nezna masazica in zaspala bos ,ko dojencek.Zbudila pa se bos krepostna in mocna.
Cisto resno potrudita se oba,nikakor pa ne v loceno spalnico.Ali deliti vse skupaj,pa naj bo to slabo al dobro ali pa cao za zmeraj… in tako vsak po svoje…To je moje mnenje.Srecno!

ma če ne moreš spati pa pojdi v spat v drugo sobo. Vprašanje je samo, če je neprespanost tvoj resnični motiv, da želiš spati stran od moža. Je drugače v vajinem zakonu vse v redu?

ma če ne moreš spati pa pojdi v spat v drugo sobo. Vprašanje je samo, če je neprespanost tvoj resnični motiv, da želiš spati stran od moža. Je drugače v vajinem zakonu vse v redu?

Se oproščam: Je v tvoji zvezi s fantom na splošno vse v redu?

Midva spiva ločeno že kar nekaj časa, začelo pa se je postopno. Če se zbujaš in čutiš, da si neprespana, mu pač povej, da enostavno potrebuješ kakšno noč mirnega spanca. Saj vama še vedno ostanejo vikendi, bo pa takrat toliko lepše. Mogoče pa, če boš le vedela, da imaš tudi drugo možnost, te vse skupaj ne bo več motilo.
Jaz sem tudi čutila, kako slabo name vpliva pomanjkanje spanca, sploh ker imam zelo mešan delovnik in je težko vzpostaviti nek ritem.
Verjamem, da je fantu misel tuja, a bo že spoznal, da se tvoja potreba po mirnem spanju in ljubezen do njega ne izključujeta.

Najlepše se vam zahvaljujem za odgovore.
Na vprašanje če je ostalo v najinem odnosu v redu lahko odgovorim samo z DA. Razumeva se zelo dobro, v življenju se čudovito dopoljnujeva, vse je OK, samo naspala bi se rada. To govorim za čez teden, vikendi so iz konteksta ločenih spalnic izvzeti. Verjemite, da je kronična preutrujenost lahko zelo veliko breme. Sem pač ena od tistih, ki rabijo večji mir za spanje, nekatere pa niti top ne zbudi. Kako jim zavidam!
Še enkrat hvala za odgovore in kratek petek, Tia

Jaz to ne bi vzela prav za hudo. Mogoče že zato ne, ker sama tako zelooo zeloooo rada spim in vem da bi bila sitna če se ne bi naspala. Tudi v svojo sobo bi šla, če bi bilo to potrebno, a k sreči ni, ker vedno hodiva skupaj spat. Lepo kot nam mu povej, mogoče bo razumel. Pa veliko spanca ti želim.

Draga Tia, ločena spalnica je zame zakon.

Midva z možem že več let spiva narazen, ker jaz rada dolgo berem v postelji ali pa visim na računalniku, ki je v delovni sobi, ki je le s stekleno pregrado ločena od spalnice. On pa gleda TV, pa včasih dolgo dela in to ravno takrat, ko bi jaz hotela iti zgodaj spat. Poleg tega on rad spi na trdem ležišču in v hladni sobi (mislim pozimi), jaz pa uživam v svoji super mehki postelji in v topli sobi. Jaz rada zaspim s prižganim radiem, njega to moti. V moji sobi spita tudi oba psa, kar je meni prijetno, ker rada čutim, da sta blizu, njega pa moti, ko ponoči sopihata, hodita malo na teraso pa pit,… Sva pa oba huda zaspanca, torej…

Zato najini odnosi niso nič slabši, še vedno se rada pocrkljava, ampak oba mirno spiva. Skratka, če je vse v redu, tudi ločene spalnice ne morejo škoditi.

Hojla Tia,

jaz ti lahko povem, kako sem jaz prisel do tega, da se mi to zdi razumno. Bil sem s punco, ki jo je motilo moje smrcanje. Dogajalo se je, da mi je po seksu zbezala domov. Ker so mi eden najlepsih trenutkov ravno podaljsana jutra v dvoje, me je to vcasih spravilo v nejevoljo.

Potem sva na dopustu prezivela skupaj dva tedna. In ker ni imela kam bezati, je bil edini nacin, da ustavi moje smrcanje, da me zbudi in poprosi, da se obrnem na bok. Ne le, da mi je bilo bujenje ob dveh ponoci skrajno zoprno, ampak mi je spanje na boku povzrocalo mravljince.

To nama je skoraj pokvarilo dopust. Dogajalo se je, da sem bil tako utrujen, da mi ni bilo niti do seksa, bil sem razdrazljiv, ipd. In sem jo zacel razumeti.

V tem primeru bi loceni spalnici naredili najin dopust bolj prijeten.

Tommy

Loceni spalnici;to sploh ni slabo.

Se strinjam. Tudi midva z mojim fantom imava popolnoma drugacne bioritme in komaj cakam, da bova dala kavc v kuhinjo, kjer bo njegovo zasilno lezisce, ce bo prisel pozno domov. Je pa res, da se je lepo zbuditi ob njem in ga ze navsezgodaj napasti iz zasede. To ima rad tudi on, ceprav noce priznati… No, ce je posredi se kaksno smrcanje in druge neusklajenosti mislim, da nima smisla vztrajati skupaj v isti postelji. Stiskanje pride na vrsto na kaksnem dopustu, delovnik pa terja, da si dobro odpocijemo.

Tudi jaz te čisto razumem in tudi jaz si želim imeti svojo spalnico. Pa žal ni mogoče. Jaz in moj mož imava čisto različen bioritem. Jaz zvečer pozno hodim spat, dolgo časa berem ali pa počnem kaj drugega. Seveda ga motim, ker stalno nekaj poskakujem po stanovanju. Potem ko zaspim jaz, se on že naspi in začne on s skakanjem po stanovanju, z gledanjem televizije. Kar pa moti mene, ker zjutraj ne morem spati toliko časa kot si jaz želim. Pa vse tisto smrčanje, obračanje….groza. Jaz spim zelo mirno, zdi pa se mi, da se on celo noč nekaj obrača, stoka, sopiha…..Hvala bogu za kavč v kuhinji:))))).

Tudi sama si želim svojo sobo, za vse svoje stvari in hobije in revije in knjige in glasbo… Sicer ni nič lepšega in prijetnega, kot se v hladni zimski noči stisnit k nekomu toplemu, sam poleti je pa najlepše imeti svoj prostor za se raztegnit. Moj mož ma tudi grdo navado, da smrči, samo navadno grem prej spat kot on, in ko zaspim me to sploh ne moti, moti pa me, če on prej zaspi, potem pa nikakor ne morem zaspati in nobeno rukanje in žvižganje ne pomaga. Sem pa pri eksperimentiranju, kaj ukreniti, parkrat možu na uho, ko je smrčal še jaz na glas oponašala smrčanje, pa je kr nehal :)) To moram še izpopolniti :))

Hmm,
ali ni v osrčju partnerskega odnosa prilagajanje in (skupna) rast?

Ne vem točno, kako delujejo ločene spalnice, vendar zase mislim, da bi v roku nekaj mesecev, kvečjhemu leta dni ločene splanice pomenile tudi ločitev.

In ne, nimava istega bioritma. Jaz sem nočna ptica, moja draga polovica pa zgodaj vstaja. Z leti sva oba svoja bioritma nekoliko prilagodila …