Jaz imam velikokrat en isti posnetek. Ležim v postelji kjer zvečer dejansko zaspim. Nato me zbudi trušč ali šepet. Nekaj metrov pred seboj vidim smrt, ki se mi vedno bolj vztrajno približuje. Kričim, ker vem da sanjam, kričim tako močno da bi se lahko zbudila, ali pa da bi me slišali starši in me prišli zbudit. Občutek je grozen, največkrat se mi predvaja ta posnetek, velikokrat pa tudi bežim pred smrtjo…
Strah me je…

Pozdravljeni.!

Zasledila sem forum s prispevkom o spalni paralizi. Meni se je v zadnjem mesecu, tudi dvakrat dogodila ta izkušnja in sem bila čisto iz sebe, ker sploh nisem vedela kaj naj bi to bilo. Ampak sem šla malo brskat po internetu in nekdo mi je priporočal naj si preberem o spalni paralizi da morebiti je to. In res…
Je pa fajn, ko vidiš da se to ne dogaja samo tebi ampak nas je več ljudi, ki si delimo to izkušnjo.
Čeprav se še vedno odločam iz katerega vidika naj gledam oz. pristopim k temu. Vsakič, ko sem jo doživela, sem začutila prisotnost nekoga, in prvič me je boksnilo v trebuh, drugič pa mi je sesalo dušo. Mamica me je poslala že k eni medijki, ki trdi, da imam ne vem kakšno moč, samo kaj pa vem. Zelo se zanimam o področjih okultnega, parapsihologije ipd.., vendar sem zelo skeptična do teh stvari. Vendar ko sem doživela to spal. par., sem se vprašala, kaj pa če je res kaj na tem. Ampak sem videla, da je lahko to tudi čisto psihološki vzrok za to…
Očitno imamo res dve možnosti, ali se soočiš s tem iz vidika psihologije ali pa ezoterike. Vendar se mora vsak posameznik sam opredelit do pristopa…

Lep pozdrav

a je imel kdo takšno iskušnjo da je videl samega sebe kako je paralizeran ”?

V tale forum bi se rad vključil predvsem zato, da povem tudi pozitivno plat te zgodbe. Tudi sam imam veliko grozljivih izkušenj z spalno paralizo, ki jim jaz rečem kar mora. V to spadajo tako napadi raznih kreatur, kot tudi vibracije, ki so preplavile celotno telo takoj, ko sem se ulegel. Rad bi predvsem povedal, da se je takim moram možno izogniti. Še več, mogoče jih je uporabiti v svojo korist. Meni je to uspelo in zato verjamem, da lahko uspe vsakemu. Najprej naj povem kako sem se jim izognil. Eden od bistvenih ukrepov je bil ta, da ne spim na hrbtu, ker sem ravno v tem položaju doživljal največ neprijetnosti. Drugi prav tako odločilen moment pa je nastal, ko sem dojel, da je vsako bojevanje proti ‘namišljenim’ stvorom povsem brez možnosti za uspeh. Nekako sem se naučil, da sem te nočne napade doživel, kot nekaj kar ni resnično in jih torej ne smem jemati preveč resno. Vsekakor to ni lahko doseči v situaciji, ko si popolnoma paraliziran vendar obstaja pot. V bistvu sem napadalce nekako prinesel naokoli. Po eni strani sem se delal, da sem popolnoma paraliziran in jim s tem poskusil preusmeriti pozornost. Potem sem se skoncentriral na posamezni del telesa za katerega sem smatral, da ga kreature ne nadzorujejo. Na ta način sem dosegel, da sem ta del lahko premaknil in s tem prekinil ‘urok’. Sčasoma sem se v tem tako izvežbal, da so napadi prenehali. Meni je to delovalo, kot da so se enostavno predali v tem boju. Moram pa povedati, da premorem dovolj realizma in vem, da je vse to potekalo le v moji glavi in da te kreature v resnici ne obstajajo. Vse je le prevara naših možganov in vpliv le teh na naše telo. O tem lahko več preberete tudi na raznih spletnih straneh.
Rad bi pa povedal še tisti koristni del. Ob tem boju sem se naučil še nekaj. Da je sanje možno kontrolirati. Dolgo časa nisem niti vedel, da imam lucidne sanje. Hočem povedati, da ta pojav pač nisem znal poimenovati dokler o tem nisem slučajno bral na internetu. Danes, ko to vem in sem povezal začetek s koncem sem v bistvu vesel, da so se mi more dogajale, ker vem, da je bila to pot do lucidnih sanj. Danes se v bistvu razveselim, če začutim tisto značilno vibriranje, ker vem, da je to neka bližnjica do lucidnih sanj. Tisti, ki ne poznate lucidnih sanj pa si o tem lahko veliko preberete tudi na internetu. Jaz lahko povem, da je to nekaj najlepšega kar lahko doživiš med spanjem in tudi sicer.

Tudi sama mam podobne težave kot vsi tukaj.moje stanje traja že kako leto.dala sem cez ze vse mozne preiskave in teste in je tud z mano cist vse v redu.ugotavljam da tud mene muci anksioznost in tesnoba in zato vsi problemi od spalne paralize,bolece in mravljinčaste roke,noge,obcutek zatekanja ustnic,obraza,spikanje v zelodcu,na vse možne nacine..uglavnem katastrofa,ko ma clovk sam s sabo tok problemov,ki ti jih noben doktor ne zna razložit in na konc se res uprasas :a se mi je res mal odpelal.. tko zgleda je,ce je clovk tak da si vsako stvar prevec k srcu jemlje,se oddaljuje od stvari ki so ga osrecevale,itd..skor vsak vecer,kot zdj,brskam po forumih in upisujem moje simptome pa mi je potem nekak lazje.. uglavnem,ne se dat,tko k js,probite se skup sestavt brez psihiatrov in ostalga sran…

Tudi sama mam podobne težave kot vsi tukaj.moje stanje traja že kako leto.dala sem cez ze vse mozne preiskave in teste in je tud z mano cist vse v redu.ugotavljam da tud mene muci anksioznost in tesnoba in zato vsi problemi od spalne paralize,bolece in mravljinčaste roke,noge,obcutek zatekanja ustnic,obraza,spikanje v zelodcu,na vse možne nacine..uglavnem katastrofa,ko ma clovk sam s sabo tok problemov,ki ti jih noben doktor ne zna razložit in na konc se res uprasas :a se mi je res mal odpelal.. tko zgleda je,ce je clovk tak da si vsako stvar prevec k srcu jemlje,se oddaljuje od stvari ki so ga osrecevale,itd..skor vsak vecer,kot zdj,brskam po forumih in upisujem moje simptome pa mi je potem nekak lazje.. uglavnem,ne se dat,tko k js,probite se skup sestavt brez psihiatrov in ostalga sran…

Probajte prati posteljno perilo brez mehčalca,namesto njega alkoholni kis-jaz sem se cele noči dušil,sedaj je v redu!

tudi meni se je zgodilo prejšnji teden. še dobro, da mi je prijateljica povedala, da to obstaja, drugače bi me ponoči razneslo od strahu. en dan pred spalno paralizo sem gledala dve grozljivki, čeprav sem si obljubila, da jih več nikoli ne bom gledala, ker ponoči ne morem zaspat, saj se mi najstrašnejši deli ponavljajo v glavi. no, in to noč sem šla spat vsa prestrašena. luč sem si pustila prižgano, ker se mi v temi strašni prizori iz filmov jasneje pojavljajo v glavi. vendar tudi to ni pomagalo ta dan (ne vem kaj mi je bilo) ulegla sem se na hrbet, saj sem želela imeti pod nadzorom celo sobo. oči nisem upala zapret, ker sem imela čuden občutek. in zaradi tega sem (po nekaj urah) zaspala z odprtimi očmi. v sobi sem zagledala ljudi. neka ženska je stala pri omari in brala revijo, drugi so se pogovarjali med sabo… jaz pa sem vedela, da sanjam, oziroma, da so to prividi, vedar se nisem mogla zbudit in nisem se mogla premaknit. potem so vse osebe izginile, samo ženska z revijo je ostala in začela na glas brat nek članek. meni pa je začelo v ušesih zvonit, bolje rečeno trobit, kot da bi mi nekdo s trobento na obe ušesi pihal nizke tone. tako čudni in boleči zvoki so bili, da mi je telo začelo vibrirat in po celem telesu sem začutila kurjo polt. pritisk v glavi je bil grozen. hotela sem se prebudit, ampak ni šlo. ženska je še vedno stala pred mano in mi povedala: vidiš, tak vpliv ima ta članek, da dobiš prisluhe. to je bilo vse, česar se splomnim, po tem sem verjetno zares zaspala. mislim, da se mi je zgodilo zaradi tega, ker je mojemu telesu primanjkovalo spanca, ker se nisem pustila zaspati. v glavnem, bilo je grozno. vendar po 2h komentarjih (Vinogradnik in TRINISARA) me je ta “pojav” pritegnil in želim čim več izvedeti o tem.

Pozdravljeni,

meni se je to zgodilo večkrat v življenju vendar me nikoli ni bilo strah, morda je bilo v prvem trenutku neprijetno, ko sem občutila pritisk, vendar če se sprostiš je prav prijetno, občutek je kot da lebdiš.
Občutila sem tudi, da nekdo stoji ob meni v teh trenutkih in ko sem dobro pogledala sem videla, da je to moja pokojna nona, na katero sem bila zelo navezana. Ko sem spoznala, da je to ona me sploh ni bilo strah pravzaprav je bilo prijetno, moreš spustit v sebe to silo ki pritiska na tvoje telo, in pol je lepo.

lp

Natalja

Lep pozdrav,

prvo moram reči da sem ta trenutek spoznal da ima ta pojav ime. Men se to dogaja ze već k deset let. Noben me ni resno jemal k sem opisal moje občutke ko se to pojavi. Zdravnik me je tud poslal do psihiatra češ da sem fukjen 🙂 Nazadnje se mi je to zgodil kake pol leta nazaj sicer pa se je prej pojavljalo redno. Od kar spim na boku ne več toliko čeprav nazadnje se je zgodilo ko sem spal na boku. očutek je grozen, bojim se sam spat ampak sedaj k saj vem da nisem nor bom menda nekako premagal to 🙂

no, men se to tud dogaja ze vec let, vem tudi kaj je, se nisem niti prevec ubadal s tem, strah me je blo vedno, ker je zmiri blo kej groznega, ljudje brez glav in take reci, pa sm si sam mislu, jgb
vsakic sem proskusal da kricim da se zbudim, potem po kaksnih 30 sec se tudi prebudim
danes pa je blo drgace, pa sem tud zato pogooglu da vidim ce ima tud kdo drug to izkusnjo
se nikoli ni bilo tako grozno
no, da zacnem na zacetku
spal sem dokaj malo vceraj, mogoce 3 urce, v noci iz petka na soboto, v soboto pa siht cel dan
pridem domov ob 20.00, mal pogledam tv, OI, nasi skacejo, prevc bil tretji \o/, pogledam ce je kaj za jest, pojem par medaljonov k so ostali od vecerje k si jo je prej skuhala pupa in grem spat, s polnim zelodcem, vem da ni pametno s polnim zelodcem v posteljo 😀
malo me je bolel trebuh ampak moral sem spat ker nisem mogel niti sedet brez da bi zaspal in se na delo sem moral danes u nedeljo ob 6.00
po priblizno 30 min zaspim, sanjam neko bedarijo, neka zenska me vprasa ce imam kaksno majhno kartonasto skatlo, rabi da si spravi ribiski pribor noter.
ji dam neko majhno skatlo in zraven nek pametujem, tega dela se ne spolnim prov dobro, vem da sva imela neko debato, ampak po koncu debate se mi je zdelo kot da mi je ta zenska nekaj zamerila in da bo prisla za mano in me zabodla z nozem v hrbet, sej vem, neumnost
potem se preselim na svojo posteljo, obcutim to spalno paralizo, ne morem se premikat, vendar se zavedam vsega kar se dogaja (in tud tisto kar se ne dogaja :D) lezim na trebuhu, z glavo na robu blazine, obrnjen proti sobi.
potem tam zagledam noge, videl sem samo hlace, vise gor nisem mogel pogledat ker nisem mogel premikat glave
in potem me ta oseba zacne udarjat po hrbtu, prva asociacija je bila da je to ta zena iz sanj, da se to res dogaja, da me je prisla zastihat.
jst sem se usral (ne zares xD)
potem dojamem da me ta oseba ne zbada z nozem ampak tolce po meni samo z pestmi, vendar to niso bili lahki udarci, dobesdno je bolelo kot da z vso mocjo udriha po meni, poskusam kricat, nic ne morem
potem po priblizno 10 sec vseeno popusti to, se vedno kricim, vendar sem se oddahnil da je vsega konec
vstanem iz postelje, se oblecem kolikor hitro se da in grem v kuhinjo in cakam 6 ure, bilo je nekaj po 2.00
tresem se kot siba na vodi, ce samo pomislim kaj se je zgodilo me zmrazi po celem telesu in sili me na jok
odkar se ne smatram vec za otroka, v zivljenu se nisem jokal (zadnje sem v 2. razredu, sedaj imam 24 let)
in ne morem trdit da se mi ni nic takega dogodilo v zivljenu, najocitnejse je locitev starsev in smrt oceta na 20. rojstni dan, vendar sem vedno “suck it up”, bodi mocan za brata in sestro
ne zdi se mi da to drzim v sebi, ves slabo kar se mi je zgodilo, sem introvert, premlevam v sebi, ne pogovarjam se veliko z drugimi o mojih problemih, se sploh ne (po forumih tudi ne QQjam, to je prvic da tako izlijem duso :D)
po nekaj dneh se pocitum dobro, najraje sem sam ob tezkih trenutkih, mislim da sam lahko najbolje resim problem
ko zaupas drugim ljudem problem jih pol ne briga, druga polovica pa je vesela da jih imas (tudi jaz se vcasih tolazim s tem, da imajo drugi probleme)

mislim da ni nic psihicnega, to se mi dogaja ze vec let, tudi ko je bilo zivljenje v najlepsem redu
vendar danes se je prvic zgodilo da je bila ta pojava fizicno nasilna in sem dejansko obcutil bolecino, vedno je bilo vse le vizualno, danes pa ne
a je tudi koga drugega nekdo tako fizicno napadla ta pojava?
veren nisem, in v duhove in neka astralna dozivetja tudi ne verjamem, to je za mene neumnost, velika, tko da ce kdo priporoca kaksnega sarlatana se le iz srca nasmejem 😀
vem da je vse le v glavi

Lep pozdrav
Evo da še jaz podelim izkušnje s spalno paralizo.
Meni se to sicer ni pogosto dogajalo ampak se pa je zgodilo tako da vem kako je to in res ni prijeten občutek :(..Prvič se mi je to zgodilo kakšna 4 leta nazaj ko sem bila 3. letnik sš ampak takrat še tudi tega nisem poznala. Zgodilo se pa je tako da sem sanjala da sem na ulici in na koncu ulice je bila svetloba in neka oseba je klicala na pomoč in jaz sem ji hotela pomagat, it do nje ampak se nikakor nisem mogla premaknit.. no potem ko sem se zavedala da sanjam sem pa dobila občutek da me je nekdo dvignil in da lebdim nad posteljo. spomnim se da sem imela mravljince po celem telesu in sem potrebovala kar nekaj časa da sem se zbudila. Par minut potem ko sem zaspala nazaj se je to ponovilo :/…no kakšni 2. leti nazaj sem nekje slučajno zasledila članek o spalni paralizi in ugotovila da je to bilo to kar se je zgodilo meni. Kar sem potem še zasledila v članku je lucidno sanjanje in ker me take stvari zelo zanimajo sem se pozanimala več tudi o tem….kasneje sem sama hotela sprobat kako je to če lucidno sanjaš in sem si prečitala vse napotke med napotki je bilo tudi opozorilo da namesto lucidnega sanjanja lahko zapadeš v spalno paralizo. Jaz sem se nato eno leto trudila da bi uspela z luc.sanj. pa nič. no na koncu mi je le uspelo ampak kar je bilo zanimivo je to da preden sem začela sanjat sem zapadla v spalno paralizo ampak nekako sem se poskušala zadržat v tej paralizi ( spet sem imela mravljince po celem telesu in slišala sem ženski glas ki poje tako glasno da so me bolela ušesa) in nagrada tega so bile lucidne sanje..in kot verjetno veste tam lahko počneš kar ti srce poželi hehe :D..tako da od takrat naprej se več ne bojim paralize ker vem da če le malo zdržim bom prišla v lucidne sanje kar je res super kul doživetje vsaj za mene 😀

Tudi meni se včasih zgodi spalna paraliza. Mislim, da bolj takrat, ko dremam dopoldne, popoldne – skratka, ko grem malo zadremat izven običajnega ritma mojega spanja, saj navadno ne spim npr. popoldne. A vseeno ne morem reči, da ge za neko pravilo, saj se mi to zgodi tudi kdaj ponoči.

Zanimivo, jaz mislim, da še nikoli nisem slišala motečih glasov. Pri meni je tako, da jaz želim vpiti, nekoga priklicati, priklicati pomoč, a se ne morem premakniti. Medtem mi nekdo dol vleče odejo ali vleče za noge. Zdaj sem navajena, da proti temu ne morem boriti, kajti bolj ko se boriš, bolj trpiš. Samo prepustiš se in potem se stvar konča in normalizira. Zadnjič sem se npr. prepustila in potem sem imela tak občutek, kot da sem, potem ko me je sila potegnila za noge, poletela pet metrov naprej po zraku (bilo je super) in se potem vrnila nazaj v telo. Ob tem sem natančno čutila, kako moje telo postaja težko, kako se vračam v telo, hkrati pa to pomeni, da se je moje telo takrat pričelo zbujati.

Potem se zgodi, da vidim, kako kdo od bližnjih (mami, sestra, cimra) pride v sobo (ampak v resnici ni nikogar), jaz želim komunicirati z osebo, ampak me ne sliši oz. ne morem spraviti glasu, ne morem jih opozoriti nase. To je pa tako v živo, da potem ko se naposled zbudim, skorajda verjamem, da je bil nekdo v moji sobi. Zgodi se tudi to, da se npr. sestra (ki je dejansko ni v sobi) uleže zraven mene, me prime, mi sede na del telesa in potem ti čutim kot silo, ki me pritiska. Čutim težo nečesa, ki pritiska name. Če mi pritiska na prsi, je to najhuje, saj, kot da ne moreš dihati. Skratka, zdaj se včasih toliko kontroliram, da vem, da gre za paralizo in potem se prepustim tem silam, da me odvlečejo. Ko se prepustim je v redu in kmalu se vsa neprijetnost konča. Se pravi, ključno se je prepustiti in ne upirati.

Meni se je zopet zgodilo sinoči, moram pa povedati da sem imela zdaj par let mir. Pri meni ni da spim na hrbtu, vedno spim na trebuhu in takrat se začne.
Ne morem se premakniti, ne morem poklicati in občutek da nekaj sede name. Sinoči sem najprej čutila kako se je nekdo vrgel preko mene in okamenela sem, ne morema se premakniti in ne morem govoriti, mine pa samo od sebe. Ne upiram se počakam da mine. Se je že zgodilo da me je treslo, je pa res paranormalna neprijetna izkušnja in zelo me zanima zakaj mi se to dogaja. Imam zaprte oči, ne morem jih odpreti, samo čakam in se predam, potem ko mine ponavadi pokličem. Je pa vedno do sedaj bilo takrat ko sem še sama v postelji, ni nikogar ob meni, oz. sinek je bil v kinderpetu, mož pa vedno tarat še gleda bv dnevni tv 🙁

Veliko zanimivega je napisano na tem forumu v zvezi s spalno paralizo…Tudi meni se občasno pojavljajo podobne zadeve(so obdobja,ko se pojavljajo pogosteje,obdobja,ko se pojavljajo redkeje in obdobja,ko se sploh ne).Najprej moram povedati,da lahko kontroliram svoje sanje oz. se zavedam,da sanjam,tako da pri samih sanjah skoraj nikoli nimam nekega posebnega straha,ker se zavedam dejstva,da so to le sanje.Se mi je pa nekaj let nazaj začelo dogajati to,da se kljub zavedanju,da sanjam,v nekaterih primerih nikakor ne morem zbuditi(ni določenega primera,kdaj se ne morem zbuditi,ker v samih sanjah skoraj nikoli ne občutim straha,da bi se zaradi tega hotel zbuditi,ker se sanjanja zavedam).Želim odpreti oči,vendar jih nikakor ne morem.Te poskusi(odpiranja oči) so skrajno naporni in skrajno strah vzbujajoči..Zavedaš se,da sanjaš in da se moraš zbuditi,vendar se ne moreš..Občutek je kot da nikoli več ne boš mogel odpreti oči in boš večno taval v sanjah.Poskusiš tudi s klicanjem na pomoč,da naj te nekdo prebudi,vendar se to ne zgodi oz. oseba,ki jo kličeš(vsaj tebi se tako zdi,da jo kličeš na ves glas),v bistvu sploh ni slišala nobenih tvojih glasov(kljub temu,da je ležala zraven tebe).Vem,da se sliši čudno,vendar to je najbližji opis tistega,kar takrat občutim.Po velikih naporih ti v x-poskusu uspe odpreti oči in si ves tresoč oddahneš.Bog ne daj,da se takoj za tem spet uležiš,ker se ti vsakič ponovi ista zadeva.Zgodilo se je tudi že to,da sem mislil,da sem se zbudil pa se v resnici sploh nisem in ko ugotoviš,da bo ponovno spet potreben “postopek odpiranja oči”,te je še bolj strah,ker veš,kakšen strah in napor te čaka.Nazadnje,ko se mi je to zgodilo,sem imel strah pred spanjem cel teden.V procesu “odpiranja oči” imaš občutek kot da si nekje vmes med spanjem in budnostjo.Poskusil sem se tudi prepustiti temu(da ne morem odpreti oči) in enostavno spati naprej,vendar strah pred tem,”da bom vedno blodil po sanjah in nikoli več ne bom mogel odpreti oči” vedno zmaga,zato se na vse kriplje trudim,da bi jih odprl čim prej.Druga zadeva pa se nanaša na to,kar vas je večina napisala oz. opisala.Tudi jaz sem že večkrat doživel to,kot da se neka oseba(bolje rečeno duh ali duša,…)usede ali uleži med spanjem name in name pritiska s svojo silo teže.To občutiš kot da se dejansko dogaja.Težje dihaš,občutiš tudi bolečino zaradi teže “telesa”,ki sedi ali leži na tebi.Večkrat je ta “subjekt” tudi poskušal “priti vame”,vendar se temu zaradi straha enostavno nisem mogel prepustiti.To je res grozen grozen občutek.Tudi tu imam občutek,da sem nekje med spanjem in budnostjo.Tudi jaz se nisem mogel premakniti in tudi jaz sem občasno slišal govorjenja,vendar nikoli tako glasna,da bi me bolela ušesa ali da bi mi čutil pritisk v glavi,kot opisujejo nekateri.In tisti,katerim se to še ni zgodilo,ne obsojajte tistih,katerim se to je,ker ne veste,o čem govorite oz. ne veste,o čem govorimo mi…

jaz sem se pa pri tej duseci grozi uprla tko, da sem se naucila v spanju strest in se tresem tok dolgo da se zbudim.pol bedim nekje 5 min pa zaspim.od takrat ko sem se to naucila more ni vec.dusilo me je, htela sem kricati, dihat nisem mogla, zraven pa tisti neizmeren strah………..groza.

Hudo je bilo,vidu sm vescarje
Celo Kristusa
Naj omenim samo to d sm se ga v takrat napijal abnormalno,sele k sm nehal pijancvat,loh recm d ni hujse droge od alkohola,spim kot mali otrok,straha ni,ne halucinacij,edino k sm ostal se brez oceta,me je noc morila,tko da zase loh recm d morm zivce sam krotit,vse kar sm prebral o tej paralizi je pomoje v psihi,neka podzavest

NORO!

a tako se temu reče – noro iščem koristi o spanju in naletim na spalno paralizo in si rečem da je to verjetno nekaj podobnega moji paralizi med spanjem. In vsi imamo enake izkušnje. Waaau! Jung je vsekakor imel prav! Le da jaz temu pravim lestev v nebesa 🙂
kajti jaz, ko me odnese govorim celo francosko – seveda le v mislih, ker premakniti se ne morem niti za delček milimetra. po navadi pa se skobacam ven z molitvijo, ki me umiri in reši pred demoni ki me tisti trenutek nadlegujejo. ker sem že bila kot otrok na drugi strani imam to smolo da lahko komuniciram z umrlimi in to me straši. Zato zame spalna paraliza ni praznik in bi se je z veseljem znebila.

NORO!

a tako se temu reče – noro iščem koristi o spanju in naletim na spalno paralizo in si rečem da je to verjetno nekaj podobnega moji paralizi med spanjem. In vsi imamo enake izkušnje. Waaau! Jung je vsekakor imel prav! Le da jaz temu pravim lestev v nebesa 🙂
kajti jaz, ko me odnese govorim celo francosko – seveda le v mislih, ker premakniti se ne morem niti za delček milimetra. po navadi pa se skobacam ven z molitvijo, ki me umiri in reši pred demoni ki me tisti trenutek nadlegujejo. ker sem že bila kot otrok na drugi strani imam to smolo da lahko komuniciram z umrlimi in to me straši. Zato zame spalna paraliza ni praznik in bi se je z veseljem znebila.