SOS
jaz pa ne da ne verjamem… samo ne vem…
pred leti sem jemala extacy-je, amfetamine, tripe…. travo pa kadim že par let vsak dan… ne spomnem se kdaj nisem pohala cel dan… oz sploh ne vem če je bil kakšen dan da ne bi…
in sploh mi ne sede it ven če nisem na čem.. in ne štekam kako se imajo drugi lah ok brez vsega… kako jim znese…
saj grem vn samo takoj ratam živčna in pol je vse kr neki… če bi pa zategnla par lajn bi blo pa bolš verjetno… tud jaz sem polna kompleksov… ne vem kaj bi da bi bilo bolje….
Pika, kaj ko bi jih vprašala in dobila odgovor kar od njih. Seveda pa se verjetno tudi bojiš vprašati. Kaj ti predlagam. En dober razgovor z enim dobrim psihologom ali pa kar izkušeno žensko, ki je že vse take težave dala skozi. Tako boš kmalu spoznala, da ni težko iti ven, da se lahko zabavaš tudi brez drog itd..
Draga Pika in Miklavž ,
dobro vesta, da vajino početje ni v redu. Nobenemu ne škodita bolj kot samemu sebi. Vsak dan bolj daleč sta od zdravja, vsak dan bolj v stiski, bolj zakompleksana, več RABITA.
Poti sta dve:
1.lažja:če še zmoreta, je najboljše, da se takoj vključita v terapijo,
2.težja: morala bosta tako propasti, da se bosta dotaknila dna, vsak svojega, nato vaju bo morebiti streznilo, da bosta šla na zdravljenje,
ali pa,..obstaja tudi tretja možnost!
Draga Mima..
najprej lepo in hvala, da si odgovorila.. sicer je od mojih in miklavževih postov minilo že 6 let, ampak ok..
no sej v tem času sva se verjetno že odločila za eno izmed možnosti, ki si jih omenila.. no ali pa se nisva odločila, ampak naju je pot že zanesla na eno izmed njih..
to da najino početje ni oz ni bilo dobro, verjetno veva in sva že zdavnaj vedela oba, ampak kaj je pa danes dobro??? in kaj misliš, da nama pomaga to, če nama nekdo pove oz če sama veva, da to ni dobro???
in to da sva bolj daleč od zdravja?? večina ljudi ima enkrat težave z zdravjem, kajne? no ali pa jih nimajo pa jih mimogrede ubije kakšen ne zdrav voznik, jih drugi poteptajo, do smrti pretepejo, jih pod sabo pokoplje plaz, nekatere še mlade upe ubije gol, ki pade na njih, druge kak drug šport, ki pa ravno nasprotno vodi k zdravju..
tretja možnost takšna ali drugačna, pride, enkrat, če si zdrav al pa če nisi, če to hočeš ali pa, če ne, če si si jo izbral sam, ker nisi mel poguma, da bi reku konec, sedaj bom zdrav človek.. in ja, ene doleti že zelo zgodaj, druge spet pozneje.. in nekateri trpijo tako, drugi drugače..
kompleksi so tudi prisotni pri mnogih ljudeh.. bi kar vsi šli na zdravjenje mogoče? tudi dekleta, ki mislijo da so grda, predebela, presuha, tudi fantje, ki so obremenjeni z velikostjo svoje moškosti ipd itd, saj svet ni nič drugega kot ena velika umobolnica, polna zdravnikov in pacientov.. sicer ne vem, si (bivša) pacientka ali zdravnica, ampak vsi pač ne morejo biti zdravniki, mar ne?
mogoče pa nekateri pač moramo doseči dno, da se potem lahko dvignemo višje, kot smo kdajkoli bili ali pa prebiti dno in končati tam, pod zemljo.. ne vem..
upam samo, da je miklavž še med nami.. in miklavž, če si še del te gromozanske umobolnice in če slučajno to bereš, oglasi se kaj, je res minilo že preveč časa..
PiKa, ne razumem prav vsega, namreč tvojega zaporedja glede droge.
Prepričana sem, da nekje globoko, GLOBOKO….v sebi poznaš kako izstopiti iz te poti, ki te prehitro vodi k pogrebu. Nimaš pa poguma in motoviliš z raznimi opravičili sebi in drugim , češ, da je nomogoče. Potrudi se z vsemi močmi za ta POGUM, jaz bom v mislih s teboj.
LP Mima