Ste kdaj v življenju med poplavo vseh ljudi, ki jih srečate….srečali sorodno dušo, ki je točno takšen kot vi. Ko niso potrebne besede in veste, da je nekaj narobe, ko ga razumete brez besed in na vse zadnje, ko je med vama tako močna energija že od prvega dne.

https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=151&t=11217836

Ja, ampak ob nepravem času/okolju… Po 20ih letih še vedno obžalujem. Je pa tako, da je vedno enostavno “pametovati za nazaj” in jamrati “kako bi bilo lepo, če…” Ali pa “kako bi bilo grozno, če…” Dejstvo je, da nimamo vpogleda niti v prihodnost, niti v “alternative realnosti”, in če nisi patološki optimist ali pesimist, moraš vsako stvar v življenju jemati z rezervo.

Pa za dodatek (iz mojih grenkih izkušenj) – naj te strah ne ustavi in upanje ne ujame v zanko… ljubezen nadane “roza očala”.

Veliko sreče 🙂

Ne, nikoli in tudi nikoli ne bom.